V sredo zjutraj so na Kubi po 24 urah hudih težav deloma odpravili izpad električnega omrežja. Po podatkih kubanskega elektropodjetja je v sredo dopoldne v Havani, kjer živi 1,7 milijona ljudi, imelo elektriko 24 odstotkov gospodinjstev, v torek zvečer pa le 11,5 odstotka.
Čeprav se je pred dvema letoma začela gradnja velikih solarnih parkov, prejšnji teden v večjem delu Havane tudi po 30 ur ni bilo elektrike, zunaj glavnega mesta pa tudi po več dni. Situacija se je poslabšala januarja, odkar Trumpova administracija ne dovoli več dobav nafte, brez katere pa ni mogoče polno delovanje sedmih termoelektrarn, ki na Kubi proizvedejo večino elektrike.
Kljub reformam nove sankcije
»Takšne razmere so posledica slabega stanja našega elektrogospodarstva, ki ga še poslabšujejo odločitve ZDA,« je na novinarski konferenci v torek dejal kubanski minister za energijo Vicente de la O Levy. Povedal je še, da ne primanjkuje le goriva, ampak tudi rezervnih delov za termoelektrarne. Prebivalci Kube, ki so že skoraj 70 let talci vladajoče družine Castro in izstopa iz kapitalizma, izražajo svojo jezo tako, da po ulicah zažigajo smeti in povzročajo hrup z udarjanjem po loncih.
Kuba je že več let v hudi gospodarski krizi, tudi zaradi upada turističnega obiska. Sredi junija je sicer na zahtevo Bele hiše sprejela gospodarske reforme, ki naj bi omogočile več tujih investicij in obenem, kot pravi predsednik države Miguel Diaz-Canel, »ohranile socializem«. A v ponedeljek so ZDA še zaostrile sankcije proti Kubi, tudi gospodarske proti kubanskim državnim podjetjem.
Od januarja je Trumpova administracija dovolila prihod enega samega ruskega tankerja s 100.000 tonami surove nafte. Ko si je po prijetju venezuelskega samodržca Nicolasa Madura 3. januarja Trump podredil Venezuelo, tudi tej državi ni več dovolil, da bi pomagala Kubi. Hkrati je zaostril sankcije proti otoku, ki ima zaradi izseljevanja že manj kot 10 milijonov prebivalcev. Podobno kot ameriški predsedniki v času hladne vojne Trump pravi, da »komunistični« otok, ki je 150 kilometrov oddaljen od Floride, predstavlja »grožnjo za nacionalno varnost ZDA«. Večkrat je izjavil, da si bo povsem podredil Kubo. Med ZDA in Kubo sicer potekajo pogajanja, na katerih pa, kot je konec junija priznal kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez, ni napredka.
Na Kubi Trump težko po poteh Venezuele
Trump hoče s sankcijami in pogajanji ponoviti to, kar mu je uspelo v Venezueli z ugrabitvijo Madura, ko je na oblasti pustil njegov kleptokratski režim in si ga podredil (nima pa namena demokratizirati Venezuele). Vendar Kuba ni Venezuela. Vladajoči kasti v Venezueli je namreč pomembno predvsem bogastvo, ki si ga je nagrabila v času Madurove vladavine in še prej, ne pa toliko socialistične ideje Huga Chaveza. Tako so vladajoči na čelu z Delcy Rodriguez, ki je zdaj začasna predsednica, za preživetje pripravljeni sodelovati s Trumpom.
Vsekakor je tudi na Kubi vladajoča kasta skorumpirana, a kubanska revolucija, ki poteka že skoraj 70 let, ima tudi močno idejno plat. Vladajoča elita na Kubi iskreno verjame v ideje Fidela Castra. Trump bo na Kubi težko našel takšno osebo v vladajočem sloju, kot je Rodriguezova, torej nekoga, ki bi izdal ideje kubanske revolucije.
Vsekakor pa režim, ki tako kot kubanski zatira svobodo in povzroča lakoto, ne bi smel dolgo trajati. Ob vseh ameriških pritiskih kubanski oblastniki danes nimajo podpore ne med mladimi ne med naprednimi silami po svetu, med drugim zato ne, ker njihov avtoritarni režim blokira internet.
