Navsezadnje je to v svojem sporočilu nakazal sam Trump. »Venezuelo je popolnoma obkolila največja vojska, kar se jih je kdaj zbralo v zgodovini Južne Amerike. In samo še večja bo, šok, ki jih bo doletel, pa takšen, kakršnega doslej še niso videli – vse dokler Združenim državam ne vrnejo vse nafte, zemlje in druge lastnine, ki so nam jo prej ukradli,« je zapisal Trump ob najavi blokade tankerjev.
Trumpova trditev o ukradeni lastnini se očitno nanaša na nacionalizacijo naftne industrije v času Huga Chaveza pred skoraj dvema desetletjema, pri čemer poznavalci dodajajo, da venezuelski naravni viri niso nikoli pripadali ZDA. So pa ameriška podjetja že prej obvladovala venezuelsko naftno industrijo. Chevron tam posluje še sedaj.
New York Times v dokaz o primarnem ameriškem interesu za nafto navaja, da so se ameriški predstavniki v zakulisju osredotočili predvsem nanjo in da so o tem potekala skrivna pogajanja tako z režimom Madura kot z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, ki je nedavno prejela Nobelovo nagrado za mir. Časnik navaja njene nedavne besede med konferenco v Miamiju, da predstavlja Venezuela za ZDA »1700 milijard dolarjev vredno priložnost«, pri čemer je izpostavila naftne in plinske rezerve. Dejala je, da so pripravljeni »odpreti možnosti za vse – raziskave, transport, rafinerije – za vsa podjetja«.
Bo režim označen za teroristično organizacijo?
Madurov režim dobi približno polovico vseh prihodkov s prodajo nafte, ki predstavlja 90 odstotkov izvoza, 80 odstotkov tega pa proda na črnem trgu, pravijo analitiki. Približno 40 odstotkov tankerjev, s katerimi izvažajo nafto, naj bi že bilo pod ameriškimi sankcijami. Pričakovati je, da bodo dodale še nove. Doslej so ZDA zasegle en tanker z venezuelsko nafto.
Popolna blokada bi verjetno pomenila ekonomski kolaps ali vsaj hudo krizo, tudi s hrano, ki jo Venezuela uvaža. Iz države medtem poročajo o kibernetičnem napadu na državno naftno podjetje PDVSA, ki pa po trditvah od tam že posluje normalno.
Neimenovan viri v ameriški vladi pravijo, da je v prihodnjih dneh mogoče pričakovati nove ameriške ukrepe. Trump naj bi razmišljal, da Madurovo vlado razglasi za tujo teroristično organizacijo, česar niso storili še nikoli, niti v primeru Irana ali Severne Koreje. Ukrep bi med drugim pomenil, da lahko zasežejo premoženje vsakega podjetja, ki bi poslovalo z Venezuelo.
Iz sveta pa se vrstijo opozorila pred ameriškim ravnanjem. Predsednica Mehike Claudia Sheinbaum je izrazila nasprotovanje tujemu vmešavanju v Venezuelo, nemška vlada opozarja pred koraki, ki bi ogrozili mir in stabilnost v regiji, Moskva pa trdi, da bi lahko imele napetosti okoli Venezuele »nepredvidljive posledice za ves Zahod«.
