V ukrajinski vojni je vse več civilnih žrtev na obeh straneh, prvič zelo veliko tudi zaradi ukrajinskih napadov. Po trditvah ruskih okupacijskih oblasti naj bi ti v soboto v letovišču ob Azovskem morju zahtevali 12 življenj. Sicer naj bi na fronti, kjer že dolgo ni večjih sprememb, na dan povprečno umrlo okoli 300 ruskih in 100 ukrajinskih vojakov. Lahko bi rekli, da je jasno vsem, le Putinu ne, da se mora to medsebojno klanje in uničevanje med Rusijo in Ukrajino ustaviti. Ti dve pomembni žitorodni državi tudi ne moreta več izvažati žita po Črnem morju.
Trenutno v javnosti ni nobenega mirovnega načrta in idej o premirju. Putin se menda celo pripravlja na novo veliko mobilizacijo, s katero hoče nadomestiti hude izgube in zavzeti ves Donbas. A zaradi velike učinkovitosti brezpilotnikov, ki zlahka uničujejo tudi tanke, ni mogoče doseči večjega preboja in premika fronte. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da naj bi zdaj prišlo v Ukrajino še dodatnih 30.000 severnokorejskih vojakov. Pjongjang naj bi pošiljal Rusiji tudi balistične izstrelke.
Gorela skladišča Wildberries
V zadnjih dveh tednih so ukrajinski brezpilotniki uničili že šest velikanskih skladišč ruskega velikana Wildberries, ki prek spleta prodaja več deset tisoč različnih izdelkov. Po ocenah spletne strani Forbes je škode vsaj za šest milijard evrov. Zelenski trdi, da Wildberries skriva v svojih skladiščih vojaški material, kar v Moskvi zanikajo. Vsekakor pomeni že velikanski dim psihološki pritisk na Ruse. Dve skladišči Wildberries sta tako goreli pri Sankt Peterburgu, eno pa pri Moskvi, kjer so letos ukrajinski napadi postali že nekaj vsakdanjega.
Zaradi napadov na rafinerije v Rusiji primanjkuje bencina. Na Krimu pa sploh ni goriva na bencinskih črpalkah. Letos tudi prvič na polotoku ni ruskih turistov, ki so najraje na morje, tudi v letih 2022–2025, hodili prav na Krim. V Ukrajini in Evropi upajo, da bo vse večja prisotnost vojne v vsakdanjiku Rusov oslabila Putina in vplivala na njegove odločitve. A izkušnje iz zgodovine pravzaprav govorijo nasprotno, zavezniško bombardiranje nemških mest v letih 1942–1945 ni imelo takšnega učinka.
V Kijevu pa se nadaljujejo protesti mladih, ki zahtevajo, da se 35-letni Mihajlo Fedorov vrne na položaj obrambnega ministra. Prav on je, kot podjetnik na področju moderne tehnologije in umetne inteligence, s spodbujanjem inovacij pri majhnih podjetjih uveljavil vojskovanje z brezpilotniki, tudi napade globoko na rusko ozemlje, predvsem na rafinerije. V vsem tem je bil uspešen tudi zato, ker ima zveze s kalifornijskimi tehnološkimi velikani. Elona Muska je tudi prepričal, da je februarja ukinil uporabo Starlinka za rusko vojsko, ki je zato imela težave, predvsem v komunikaciji svojih enot.
Fedorov drugače kot njegov največji nasprotnik v vladi in nedavno odstavljeni obrambni minister Oleksandr Sirski, ki bi bil zadovoljen z zamrznitvijo konflikta, verjame, da je vojaška zmaga nad Rusijo mogoča, in sicer s tehnološkimi inovacijami, zlasti pri brezpilotnikih in izdelavi izstrelkov, tako tudi ne bi bilo veliko smrtnih žrtev med Ukrajinci.