"Kako bomo nadomestili 100.000 ameriških stalnih vojaških sil, ki so hrbtenica vojaške sile v Evropi?" je negotovost, v kateri se je znašla evropska obramba v drugem mandatu Donalda Trumpa, orisal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. V govoru na varnostni konferenci, ki je v nedeljo potekala na Švedskem, je izpostavil, da bi morala EU za boljšo zaščito celine razmisliti o zapolnitvi vrzeli in vzpostavitvi "močne stalne evropske vojaške sile s 100.000 vojaki" in prenoviti politične procese, ki urejajo obrambo.
V luči ruske agresije in prizadevanj ZDA, da si prisvojijo Grenlandijo, kar krepi strahove med voditelji članic Nata glede zanesljivosti zavezništva z Washingtonom, se je komisar iz Litve zavzel za nov pristop pri zasnovi skupne evropske obrambe, poroča bruseljski spletni medij Politico.
Evropska obramba namesto "bonsajskih vojsk"
"Začeti moramo vlagati svoj denar tako, da bi se lahko borili kot Evropa, ne le kot zbirka 27 nacionalnih 'bonsajskih vojsk'," je dejal Kubilius, pri čemer si je sposodil frazo nekdanjega visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella; slednji je s tem namigoval na nacionalne vojske, ki so premajhne in premalo opremljene za resne konflikte.
Kubilius se je zavzel tudi za ustanovitev "Evropskega varnostnega sveta", ki bi ga sestavljale ključne evropske sile, pa tudi Združeno kraljestvo. Svet, ki bi lahko olajšal in pospešil odločanje o obrambi v Evropi, bi po njegovih besedah sestavljale ključne stalne članice in druge rotirajoče članice, skupaj približno 10 do 12 držav, katerih naloga bi bila razprava o najpomembnejših vprašanjih na področju obrambe.
Po njegovih besedah bi bila prva prednostna naloga Evropskega varnostnega sveta poskusiti spremeniti dinamiko konflikta v Ukrajini, da bi preprečili poraz Kijeva. "Potrebujemo jasen odgovor: kako namerava EU spremeniti ta scenarij?" je vprašal komisar in dodal: "Zato potrebujemo Evropski varnostni svet zdaj!"