Jean-Noël Barrot je, kot piše Politico, na konferenci Evropa 2026 v Berlinu, kjer je nastopil ob nemškem kolegu Johannu Wadephulu, zatrdil, da Unija v času naraščajočih geopolitičnih napetosti vse bolj privlači partnerje daleč prek svojih meja. “Danes imamo devet držav, ki so formalne kandidatke za članstvo v EU. Pridružijo se jim lahko še druge,“ je dejal Barrot. “Islandija v prihodnjih tednih ali mesecih. Morda pa nekega dne tudi Kanada.“
Evropa kot tretja velesila
Omemba Kanade ni bila predstavljena kot konkreten politični predlog, temveč kot del širše teze, da se Evropska unija profilira kot tretja velesila, sposobna uravnotežiti tekmovalnost med Združenimi državami in Kitajsko.
Že prej istega dne je finski predsednik Alexander Stubb v neformalnem pogovoru kanadskemu premierju Marku Carneyju namignil, da bi moral tudi on razmisliti o vstopu v EU. Te izjave prihajajo v času, ko si evropski voditelji prizadevajo okrepiti geopolitično vlogo Unije spričo ruske agresije v Ukrajini in ameriškega vojaškega posredovanja na Bližnjem vzhodu.
Kot še navaja Politico, vidi Barrot Evropo kot edinstveno silo, ki države privlači s svojo ekonomsko težo, demokratičnim modelom in regulativno močjo. Izpostavil je tudi znamenja novega približevanja Združenemu kraljestvu ter poglabljanje sodelovanja z Indijo in Švico.
Od posmeha do nelagodja v Ottawi
Zamisel o morebitnem članstvu Kanade v EU se v javnem prostoru pojavlja vse pogosteje, predvsem zaradi napetih odnosov z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Slednji je na začetku svojega drugega mandata večkrat govoril o tem, da bi Kanado spremenil v 51. zvezno državo.
Kot piše Politico, so takšne izjave sprva sprožale posmeh, ki pa je v Ottawi postopoma prerasel v nelagodje, dokler ni povsem potihnil. Raziskava iz leta 2025 je namreč pokazala, da 44 odstotkov Kanadčanov meni, da bi se njihova država morala pridružiti Evropski uniji.
Uradna stališča ostajajo zadržana
Kljub naklonjenosti javnega mnenja in izjavam nekaterih evropskih politikov so politiki v uradnih izjavah previdni. Tiskovni predstavnik Ursule von der Leyen je zamisel označil za nerealno. Kanadski premier Carney pa je možnost članstva jasno zavrnil. “Kratek odgovor je – ne. To ni naš cilj,“ je dejal na letošnjem vrhu Nata.
Namesto polnopravnega članstva si Ottawa prizadeva za poglobitev odnosov z Unijo prek novega strateškega partnerstva na področju obrambe in varnosti.