Čeprav aplikacije za vremensko napoved opozarjajo, da je občutek vročine v resnici vedno za nekaj stopinj višji, dejanske razmere na mestnih ulicah razkrivajo še bolj drastično sliko. Medtem ko je Indijski meteorološki urad (IMD) prejšnji torek zabeležil najvišjo dnevno temperaturo zraka 43,5 stopinje Celzija, so meritve s termalno kamero na nekaterih lokacijah pokazale, da temperatura doseže tudi do 64 stopinj Celzija, poroča BBC.
Temperature na površini
Očitna razlika izhaja iz metodologije merjenja. Uradni podatki meteorološkega urada se nanašajo na temperaturo zraka v standardiziranih razmerah, medtem ko termalne kamere beležijo temperaturo na površini. V vročih dneh se lahko ceste, beton, vozila in druga izpostavljena površja segrejejo precej bolj kot okoljski zrak.
Kot poroča BBC, visoke temperature površin povečujejo količino toplote, ki jo absorbira človeško telo. Zaradi tega so lahko mestna območja bistveno bolj vroča od uradno izmerjenih temperatur, predvsem tam, kjer primanjkuje sence in zelenih površin.
Terenska ekipa organizacije Greenpeace India je s termalno kamero obiskala eno najbolj prometnih mestnih križišč tik po poldnevu. Ko je raziskovalka Nibedita Saha kamero usmerila v osenčene dele pod nadvozom, je bila izmerjena temperatura 42 stopinj Celzija. Ko pa je kamero obrnila proti motociklistom, ki so na semaforju čakali pod neposrednim soncem, se je temperatura povzpela na neverjetnih 64 stopinj. Površina asfalta, na katerem so stali, je merila 61, le tri metre stran, v senci drevesa, pa je padla na 39,8 stopinje Celzija. »Nenehna izpostavljenost tako visokim temperaturam lahko povzroči resne zdravstvene težave,« je za BBC povedala raziskovalka.
Resna tveganja za zdravje
Pulmolog dr. A. Fathahudin je za BBC pojasnil, da je normalna telesna temperatura človeka 37 stopinj Celzija, dolgotrajna izpostavljenost hudi vročini pa povzroči njen dvig. »Ko telesna temperatura preseže 40 stopinj, telo preneha normalno delovati. Najpogostejši simptom je vročinska izčrpanost. Ljudje se prekomerno potijo, tožijo zaradi glavobolov in utrujenosti,« je povedal zdravnik. V težjih primerih lahko pride do zmedenosti, vrtoglavice in celo krčev. »Če se ne ukrepa nemudoma, lahko pride do odpovedi več organov, kar vodi v smrt,« je opozoril.
Za zaščito med vročinskim valom dr. Fathahudin svetuje pitje vode, tudi ko nismo žejni, nošenje ohlapnih in svetlih oblačil ter uporabo dežnika. Hkrati pravi, da bi morala vlada prepovedati ali omejiti delo na prostem med 10.30 in 15. uro.
Revni brez izbire
Vendar pa, kot piše BBC, je to luksuz, ki si ga revnejši prebivalci Delhija ne morejo privoščiti. V bližini mestne znamenitosti Rdeča trdnjava so ulični prodajalci kljub neznosni vročini postavili stojnice v upanju na kupce.
»Kakšno izbiro pa imamo mi, revni?« je dejala Sanjana Ben, ki na vročem pločniku prodaja suho sadje. Termalna kamera je na njenem obrazu zabeležila temperaturo okoli 40, na tleh poleg nje 51,4, le nekaj centimetrov stran pa je temperatura tal znašala celo 57 stopinj Celzija.
»Včasih se mi zvrti in se mi zamegli pred očmi. Ko so tla prevroča, za nekaj časa vstanem. A koliko časa lahko zdržim stoje? Nato moram spet sesti,« je povedala za BBC.
Mohamad Mahfuz Alam, ki v bližini prodaja obutev, je dejal, da olajšanja ni, saj vročina puhti od tal, sonce pa neizprosno pripeka od zgoraj.
»Rešitve ni ne podnevi ne ponoči. Počutim se brezvoljno, bolijo me noge. Domov prihajam izčrpan. Niti po prhanju ne morem spati. Ventilator piha le vroč zrak, zato se v postelji samo obračam.« Opazil je tudi, da so se letni časi spremenili. »Postali so nepredvidljivi. Poletje, zima in deževje najbolj prizadenejo nas, ki živimo in delamo na ulici.« Pokazal je na drevo za seboj in dodal: »Če ne bi bilo tega drevesa, ne bi mogel biti tukaj. Tisti dan, ko tega drevesa ne bo več, bo vsega konec.«