V sredo, zadnji dan vrha G7 v Evianu, so bili udeleženci pod vtisom razkritja savdske televizije Al Arabije o vsebini dogovora med ZDA in Iranom, tako imenovanega memoranduma o soglasju, ki naj bi ga obe državi podpisali v petek v Ženevi. Tam naj bi namreč pisalo, da bo Iran lahko neovirano izvažal nafto, prišel do svojih 24 milijard dolarjev, ki so zamrznjeni v tujih bankah, ter si pomagal tudi s skladom za obnovo in razvoj, v katerem bo 300 milijard dolarjev (260 milijard evrov). Sicer naj bi Iran prejemal ta denar po podpisu dokončnega mirovnega sporazuma in postopoma pod pogojem, da ga bo uresničeval.
Ker je Trump v sredo v Evianu zavrnil možnost, da bi ameriški davkoplačevalci prispevali v ta sklad, je očitno, da ga bodo financirale bogate zalivske monarhije, ki jih je sedanja vojna poleg Irana in Libanona najbolj prizadela. Trump, ki jim je vsilil to vojno, torej računa, da bodo financirale Iran, ki jih je marca in aprila bombardiral. Kosila voditeljev G7 v sredo sta se udeležila tudi voditelja Združenih arabskih emiratov in Katarja, Mohamed Ben Zajed in Tamim bin Hamad Al Tani skupaj z egiptovskim predsednikom Abdelom Al Sisijem. Menda je zagotovljenih že več kot 150 milijard dolarjev.
Kako bo Iran porabil ta denar, ni jasno. Trump pa je Teheran posvaril: »Če se ne bodo lepo vedli, jim bomo spet začeli na glave metati bombe.«
Trump grozi Franciji
Udeleženci vrha G7, na katerem so bili tudi indijski premier Narendra Modi, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ter voditelji Južne Afrike, Južne Koreje in Kenije, so v sredo veliko pozornost namenili obdavčitvi internetnih storitev, družbenim omrežjem in regulaciji tega sektorja. Tako je prišlo v Evian več lastnikov podjetij, ki so vodilna na področju visokih tehnologij, tudi umetne inteligence, zlasti veliko iz ZDA.
Vseh sedem članic G7, tudi ZDA, se strinja, da je treba zaščititi mladoletnike in prepovedati družbena omrežja za mlajše od 16 ali 17 let. Razlike pa so glede obdavčitve internetnih storitev in regulacije sektorja. Pred prihodom v Francijo je Trump zagrozil, da bo 100-odstotno obdavčil francoska vina, če Pariz ne bo odpravil davka, ki bremeni velike ameriške tehnološke velikane, kot so Apple, Google in Meta. Kanada se je morala lani odpovedati njihovi obdavčitvi, da bi lahko rešila trgovinska pogajanja s Trumpovimi ZDA.
Večerja v Versaillesu
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Evianu pogovarjal tudi z lastnikom ameriškega zagonskega podjetja Anthropica, Dariem Amodejem, ki ni dovolil, da bi njegove modele umetne inteligence (UI) uporabili v vojaške namene. Tako je v konfliktu s Trumpom, ki je prejšnji teden »zaradi nacionalne varnosti« prepovedal dostop tujcem do fable5 in mythos5, dveh najboljših modelov UI pri Anthropicu. Zlasti za Evropo, ki zaostaja na tehnološkem področju, tudi pri UI, je to pomembno svarilo. Če namreč ključne tehnologije, brez katerih ni gospodarskega napredka, ustvarjajo, hranijo in nadzirajo zunaj Evrope, lahko nenadna tuja odločitev onemogoči dostop do njih. Skratka, evropska odvisnost od ameriških tehnoloških velikanov nima le gospodarskih, ampak tudi politične dimenzije.
Zvečer pa je Macron v Versaillesu večerjal s Trumpom. Kot trdijo francoski diplomati, gre za praznovanje 250. letnice neodvisnosti ZDA, h kateri je veliko pripomogla Francija, tudi vojaško in finančno (tako da je zaradi velikega javnega dolga prišlo do sosledja dogodkov, ki jih imenujemo francoska revolucija). Menda je Macron zvabil Trumpa na to veličastno večerjo v zgodovinskem dvorcu – v katerem je leta 1778 Ludvik XVI. sprejel predstavnike ZDA in v katerem je leta 1783 Anglija z mirovnim sporazumom priznala neodvisnost ZDA – zato, da ne bi predčasno zapustil vrha G7, kot se je to zgodilo lani v Kanadi.
