Ameriško-izraelski napad na Iran je povzročil veliko nestabilnost na Bližnjem vzhodu. Potem ko so od začetka letošnjega leta do začetka vojne v Iranu cene nafte zrasle že za 17 odstotkov, so se v soboto začele dodatno zviševati. Vrednost 159-litrskega soda severnomorske nafte brent se je ob včerajšnjem trgovanju do 17. ure povečala za 7,7 odstotka, na 83,8 dolarja. Skokovito so se v torek povišale tudi cene zemeljskega plina in dosegle najvišjo raven od začetka leta 2023, k čemur je najbolj prispevala odločitev katarske družbe Qatar Energy o prenehanju transportiranja zemeljskega plina.
Iran se uvršča med največje svetovne proizvajalce nafte in je član naftnega kartela Opec. S črpanjem približno 3,5 milijona sodov na dan znaša njegov doprinos k svetovni proizvodnji nafte približno odstotek. Ta delež je mogoče preprosto nadomestiti. Toda dodatno težavo predstavlja transport nafte skozi Hormuško ožino, ki je pod nadzorom Irana. Skozi Hormuško ožino, ki predstavlja edini izhod iz Perzijskega zaliva v Indijski ocean in je dolga okoli 160 kilometrov, vsak dan prepeljejo več kot 20 milijonov sodov nafte oziroma približno petino svetovne potrošnje, ki jo načrpajo v Savdski Arabiji, Iraku, Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih in Iranu.
Po poročanju Bloomberga je Hormuška ožina postala tako pomembna, da je na energetskih trgih postalo samoumevno, da ZDA in njihovi zavezniki v regiji ne bi nikoli dopustili, da bi bila zaprta več kot nekaj dni. V času iransko-iraške vojne v 80. letih prejšnjega stoletja je ameriška mornarica spremljala tankerje skozi Hormuško ožino. Po ocenah številnih trgovcev bi se takšna intervencija lahko ponovila, če bi obstoječe stanje trajalo več kot le nekaj dni. Kot je povedal vodja upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleš Lokar, je verjetnost, da bi Hormuško ožino zaprli za eno leto, nizka, saj bodo v skrajnem primeru z vojsko poskrbeli za njeno odprtje. »Izkušnje naš učijo, da napetosti na Bližnjem vzhodu ne trajajo dolgo,« je dodal Lokar.
Tankerje je težko zavarovati
Po ocenah Bloomberga bo napad na Iran imel negativne vplive na cene nafte, vendar ti ne bodo šokantni. Cene nafte so se sicer okrepile, vendar manj kot v preteklosti ob nastopu nekaterih prejšnjih kriz. Kot ocenjujejo najbolj pesimistični trgovci, bi lahko dosegla sto dolarjev za sod, kar je precej manj od 139 dolarjev po ruski invaziji na Ukrajino in rekordnih vrednosti leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza in je bilo treba za sod odšteti 147,5 evra. Po predvidevanjih Bloomberga gospodarstvo ne bo zašlo v recesijo, kot se je to zgodilo po prvi naftni krizi v letih 1973 in 1974 oziroma v letih 1990 in 1991 po iraškem napadu na Kuvajt.
Tudi Aleš Lokar je dejal, da večjih težav, podobnih kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ni pričakovati. »Pribitek na tveganja se povečuje, tankerje, ki prevažajo nafto, pa je težko zavarovati. Nekatere azijske države so bolj prizadete, saj v večji meri nafto kupujejo v Zalivu. Prizadeta je tudi Evropa in vsi tisti, ki so kljub sankcijam kupovali iransko in rusko nafto.« Ob tem je Lokar poudaril, da bi cene nafte lahko naraščale kakšen mesec, medtem ko večjih sprememb v gospodarstvu ne pričakuje.
Po ocenah analitikov Citigroup, ene največjih finančnih organizacij na svetu, bi se v primeru najslabšega scenarija cena surove nafte lahko dvignila na 120 dolarjev za sod. Nastop pesimističnega scenarija bi privedel do pogajanj in sklepanja sporazumov, kar bi ceno nafte znižalo na 60 ali celo 50 dolarjev za sod.
Po navedbah Bloomberga so trgovci z nafto opozorili, da bi nadaljevanje nemirov, ki bi trajali več kot nekaj dni, na trgih povzročilo kaos, prekinilo dobavne verige in povzročilo višjo inflacijo. Motnja, ki bi trajala več kot nekaj dni, bi namreč v času, ko se inflacija šele vrača v ciljne okvire po porastu, ki ga je povzročilo zvišanje cen naftnih derivatov po ruski invaziji na Ukrajino, povečala stroške energentov za potrošnike po vsem svetu.
Kot je povedal Lokar, so se v torek tečaji delnic na borzah krepili, prav tako so izgubljale vrednost obveznice, saj se po svetu pričakuje večje zadolževanje. »Ker številni po svetu trgujejo z nafto, podobno kot s kriptovalutami, z izposojenimi sredstvi, v časih, kot so nastopili zdaj, svoje pozicije zapirajo in poplačujejo obveznosti, kar vpliva na dogajanje na borzah.« Na ljubljanski borzi se je osrednji indeks SBI TOP v torek znižal za skoraj šest odstotkov, potem ko je v ponedeljek upadel za dobre tri odstotke.