Pred prvim krogom francoskih predsedniških volitev 10. aprila po anketah vodi sedanji sredinski predsednik Emmanuel Macron z okoli 29 odstotki podpore. Druga je skrajna desničarka Marine Le Pen z okoli 16 odstotki. Macron zavrača televizijsko soočenje in daje vedeti, da v teh časih nima časa za boksanje s politiki nižje kategorije.
Ni pa se mogel izogniti predstavitvi svojega programa. Razkril ga je včeraj pred 250 novinarji. »Lahko bi postali prva nacija, ki ne bo več odvisna od plina in nafte,« je dejal in obljubil nove jedrske, sončne in vetrne elektrarne. Nastopil je sicer proti zapiranju Francije pred svetom, a ob tem, ko je nacionalistična skrajna desnica vse močnejša, se je zavzel za nacionalno suverenost, tudi na področju kmetijstva, kulture, informacij, znanja. Milijarde evrov namerava vložiti v »vesoljski program, biološka zdravila, v razvoj polprevodnikov, jedrskih reaktorjev tretje in četrte generacije, umetne inteligence …«. Otroke pa namerava zaščititi pred ekrani.
V drugi krog 24. aprila se bo gotovo uvrstil. O drugem finalistu bo odločil boj med štirimi predsedniškimi kandidati. Z Le Penovo se za drugi krog bojujejo skrajni desničar Eric Zemmour, desničarka Valérie Pécresse in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon. Junija bodo v Franciji še parlamentarne volitve, na katerih običajno zmaga stranka zmagovalca predsedniških volitev.
Orbanu dobri odnosi s
Putinom ne škodijo
Zelo izenačeno je v dvoboju med 58-letnim Viktorjem Orbanom in združeno opozicijo pred madžarskimi parlamentarnimi volitvami 3. aprila. Zaradi volilnega sistema, ki ga je pred desetimi leti v prid svoje stranke Fidesz uvedel Orban, vsa opozicija, od socialistov in Zelenih do skrajno desnega Jobbika (ta se ima zdaj za zmerno desno stranko), nastopa na eni skupni listi. Opozicijski kandidat za premierja je 49-letni proevropski katoliški konservativec Peter Marki-Zay, ki je v sredo na množičnem zborovanju dejal: »Mi, desno in levo usmerjeni, člani strank in državljani, kristjani, judi in ateisti, Romi in Neromi, ljudje različnih spolnih usmeritev, mi, Madžari smo združeni v prepričanju, da pot iz brezna, v katero je Madžarsko potisnil Orban, ne vodi ne na levo ne na desno, ampak gor.«
Glede na izenačenost obeh taborov v anketah kaže, da Orbanu, ki pa ima prevlado v medijih, dobri odnosi s Putinom niso tako zelo škodili. Vsekakor je takoj obsodil rusko agresijo v Ukrajini. Prav zaradi dobrih odnosov z Rusijo in seveda zaradi volitev ima Madžarska zdaj eno najnižjih cen bencina, to je 1,29 evra za liter. Orbanov Fidesz pa se poskuša dokopati do zmage tudi s tem, da na dan volitev organizira referendum z vprašanjem: »Ali podpirate, da so otroci izpostavljeni medijskim vsebinam s spolnostjo, kar lahko vpliva na njihov razvoj?« To vprašanje namreč implicira, da opozicija to podpira.
Vučič se predstavlja
kot garant stabilnosti
Vse pa kaže, da bo 3. aprila na srbskih predsedniških in parlamentarnih volitvah ob šibki opoziciji zmagal sedanji predsednik Aleksander Vučić in njegova Srbska napredna stranka. »Vučić to vojno maksimalno izkorišča, da se v boju za novi predsedniški mandat kaže kot nekdo, ki bo v teh težkih in nemirnih časih ohranil mir in stabilnost,« je za Dnevnik dejal profesor z beograjske Pravne fakultete Miodrag Jovanović.
»Tako tudi ni presenetljivo, da sta gesli njegove volilne kampanje mir in stabilnost. Znova pa državno sfero reducira na strankarsko.« Glede odnosa uradne Srbije do vojne je dejal: »Uradno je Srbija nevtralna. Pod pritiskom tujih diplomatov v Beogradu je Srbija v Združenih narodih podprla resolucijo, ki obsoja rusko agresijo, ni pa se pridružila sankcijam. Za takšno stališče je naletela razumevanje tako ruskega kot ameriškega veleposlanika v Srbiji. Ker je članstvo v EU še precej oddaljeno, Srbija ni pripravljena žrtvovati svoje pozicije, na kateri lahko stavi na več kart.«
Medtem ko demonstracije v podporo Putinu organizirajo desničarske organizacije, pa, kot pravi Jovanović, »na opozicijskih spletnih straneh številni državljani to vojno označujejo za agresijo, s katero se krši mednarodno pravo«.
