Na jutrišnjih nemških parlamentarnih volitvah se bodo volilci, ki so po prepričanju ekonomskih analitikov dobro preživeli krizo, po njihovem prepričanju pa brezposelnost in pomanjkanje šele prihajata, odločali med strankami in predvsem med možnimi koalicijami.
Kdo bo s kom?
Do zdaj edina jasna napoved je, da se nemški kanclerki obeta velika zmaga, saj so zadnje raziskave javnega mnenja pokazale, da bo njena krščanskodemokratska stranka CDU, ki deluje v uniji z bavarsko CSU, prejela 35 odstotkov glasov. Preprostosti odločitve, kdo naj bi vodil Nemčijo v 17. povojno parlamentarno štiriletje, pa ne sledijo možne koalicijske rešitve. Peterica strank, ki bodo presegle petodstotni prag, se v ključnih točkah predvolilnih programov - socialna pravičnost, zniževanje in zviševanje davkov, energetska prihodnost in zašita okolja ter vojna v Afganistanu - močno razlikuje. Vodilni politiki so v zadnjih dneh poudarjali predvsem to, s kom ne bodo sodelovali. "Glasujte za Levico, ker Nemčija potrebuje močno opozicijo," je v četrtek na odru sredi trga cesarja Wilhelma pozvala poslanka Levice in podpredsednica parlamenta Petra Pau in tako svoje volilce že vnaprej odvrnila od razmišljanja o morebitni koaliciji s socialdemokrati (SPD), ki kot kanclerskega kandidata izpostavljajo trenutnega vicekanclerja in zunanjega ministra Franka Walterja Steinmeierja, in z Zelenimi. Dve uri pozneje je na Winterfeldplatzu kandidat zelenih Jürgen Trittin volilce pozval, naj ustavijo porajajočo se črno-rumeno koalicijo CDU in liberalne, lastnikom gospodarskih družb naklonjene stranke FDP, in obenem, naj ustavijo morebitno nadaljevanje velike rdeče-črne koalicije. Da je treba ustaviti črno-rumene, ker Nemčija potrebuje vrnitev k socialni državi, je včeraj na Alexanderplatzu vzkliknil tudi predsednik Levice Oskar Lafontaine.
Afganistanska travma
Komaj uro in pol pozneje je prvi kandidat SPD, vicekancler in zunanji minister Steinmeier, podstavil nogo kanclerki: "Na strani ljudi se v času krize nista bojevala FDP in CDU/CSU, temveč mi, SPD." Stranke se med seboj obmetavajo še z odgovornostjo za sodelovanje v vojni in za civilne žrtve v Afganistanu. "Prvič po drugi svetovni vojni zaradi Nemčije v vojni umirajo nedolžni ljudje," je včeraj opozoril Oskar Lafontaine, ki pa ravno tako kot drugi ne zna ponuditi odgovora, kako in kdaj naj bi nemška vojska Afganistan zapustila.
"Ljudje ne bodo glasovali le po preferencah, temveč strateško, glede na to, kakšne koalicije si želijo," nam je v telefonskem pogovoru povedala politična analitičarka, profesorica, dr. Andrea Römmele z Mednarodne univerze v Bruchsalu.
Profesor politične sociologije, dr. Claus Offe z berlinske Hertie School of Governance, je v pogovoru za Dnevnik napovedal, da bo Nemčija po sili razmer nadaljevala z veliko koalicijo, vendar ta po njegovem mnenju ne bo zdržala dlje kot dve leti, nakar bodo volitve znova na sporedu. "Edino, kar je jasno, je, da bo po nedeljskih volitvah Levica naslednjih deset ali 20 let le še rastla," nam je na Alexanderplatzu povedal obiskovalec predvolinega shoda, gospod Werner, 60-letni inženir, rojen v Vzhodnem Berlinu. "20 let po padcu berlinskega zidu so ljudje tukaj razočarani. Včasih nismo mogli potovati, ker nismo smeli, danes ne moremo nikamor, ker nimamo denarja. Potrebujemo socialno državo."
