V petek, soboto in nedeljo so v Rusiji in na zasedenih ozemljih Ukrajine potekale prve parlamentarne volitve po začetku vojne 24. februarja 2022. Najbrž bo v spodnjem domu parlamenta dumi, ki ima 450 sedežev, absolutno in verjetno tudi dvotretjinsko večino obdržala Enotna Rusija predsednika Vladimirja Putina. Očitno se bo to zgodilo kljub vse hujši gospodarski krizi, pomanjkanju bencina na črpalkah, milijardni škodi zaradi ukrajinskih napadov z brezpilotniki in več sto tisočih ubitih ruskih vojakov. Enotna Rusija ohranja absolutno večino vse od leta 2003, ko volitve že niso bile več povsem demokratične in korektne. Putin je postal predsednik leta 1999.
V nekaterih ruskih medijih so se že vmes pojavili rezultati vzporednih volitev, ki naj bi jih opravili na 4500 voliščih, tako je poročal ukrajinski UNN: po teh bi Enotna Rusija dobila 53,5 odstotka glasov, tri odstotne točke več kot leta 2021 in precej več od 37 odstotkov, kolikor je pred volitvami napovedoval Ruski center za raziskavo javnega mnenja VTsIOM. Vse te rezultate pa gre jemati zadržkom.
Vsekakor bi nova zanesljiva zmaga Putinu omogočila trditev, da velika večina Rusov podpira njegovo »specialno operacijo« v Ukrajini. V sredo je na televiziji nagovoril Ruse in jih pozval, »naj na volitvah podprejo borce v Ukrajini in pokažejo, da so Rusi enotni«.
Siloviti napad Ukrajine
V noči na nedeljo in zgodaj zjutraj na zadnji dan volitev je več sto ukrajinskih brezpilotnikov in več deset izstrelkov silovito napadlo Moskvo z okolico. »V moskovski regiji smo to noč napadli zelo učinkovito,« je na spletu izjavil ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski. Ukrajinci so zadeli rafinerijo glavnega mesta, ki je ena največjih v Rusiji, in logistični center pri Moskvi. Hkrati je Zelenski pozval Kremelj h končanju vojne.
Po navedbah moskovskih oblasti sta najmanj dva človeka umrla, več stanovanjskih blokov pa je poškodovanih. Moskovski župan Sergej Sobjanin je izjavil, da je »kijevski režim poskušal ovirati volitve, a mu ni uspelo«.
Ruska volilna komisija je v nedeljo sporočila, da so zaznali več kot tisoč napadov na računalniški sistem volitev, tudi s pošiljanjem sporočil brez prestanka, in vdorov v telekomunikacije, oboje s ciljem, da bi ovirali potek volitev. V komisiji menijo, da gre za ukrajinsko vmešavanje.
Edini kritiki vojne niso smeli sodelovati
Na volitvah prvič ni smela sodelovati stranka Jabolko, ki edina nasprotuje vojni. Očitno se je oblast ustrašila, da bi Rusi lahko izrazili svoje nezadovoljstvo z vojno v Ukrajini. Stranka Jabolko je na volitvah leta 2021 dobila samo dva odstotka glasov, zdaj pa njeni predstavniki trdijo, da so imeli precej višjo podporo. Štiri druge stranke, ki naj bi znova presegle petodstotni volilni prag in ostale v dumi, v veliki meri podpirajo Putina in vojno Ukrajini.