V nedeljo bodo v Bosni in Hercegovini volili tri člane predsedstva, predsednika in podpredsednika Republike Srbske ter poslance v vseh 13 parlamentih, se pravi v parlamentarni skupščini BiH, v obeh entitetah – Republiki Srbski in bošnjaško-hrvaški Federaciji BiH – ter v desetih kantonih.
Največ pozornosti je namenjene volitvam v tričlansko predsedstvo BiH, ki med drugim imenuje ministre, zaradi česar parlamentarna večina ni dovolj za oblikovanje izvršne oblasti. Glavna kandidata za bošnjaškega člana predsedstva sta aktualni član Denis Bećirović iz socialdemokratske SDP, ki je največja izmed strank, ki se programsko opredeljujejo kot večetnične, ter Bakir Izetbegović, voditelj Stranke demokratične akcije SDA, ki je sin njenega ustanovitelja Alije Izetbegovića. So pa ankete različnih medijev zelo neenotne, z raznolikimi rezultati. Nekatere visoko postavljajo tudi druga dva kandidata, Semirja Efendića iz Stranke za BiH ter Fahrudina Radončića iz Zveze za boljšo prihodnost.
Kandidiral ne bo aktualni hrvaški član predsedstva Željko Komšić, ki je bil trn v peti mnogim Hrvatom, predvsem iz stranke HDZ BiH in političnega vodstva Hrvaške, ker je bil izvoljen z visoko podporo Bošnjakov, kar sistem omogoča. Tokrat dobro kaže kandidatki HDZ BiH Darijani Filipović. Njen glavni tekmec je Slaven Kovačević iz Demokratične fronte, ki je bil dolgoletni Komšićev svetovalec.
V Republiki Srbski pa je favoritka Željka Cvijanović iz SNSD, ki bo od drugih dveh članov predsedstva gotovo zahtevala pomilostitev za obsojenega Milorada Dodika, voditelja SNSD.
Ne da ne znajo, nočejo
Še vedno so bile glavne teme volilne kampanje branjenje interesov lastne etnične skupine, mednacionalni odnosi in reševanje posledic vojne 1992–1995, ne pa toliko gospodarstvo, o katerem bi se moralo v tako revni državi največ govoriti.
Ne kaže torej, da bi volitve lahko peljale k rešitvi razklanosti BiH na tri narode, zlasti če bosta v predsedstvo prišla Izetbegović in Filipovićeva. Prav tako ne bodo omogočile hitrejšega približevanja Evropski uniji. Morda pa bo opozicija v Republiki Srbski premagala vladajočo Dodikovo SNSD, kar bi lahko omogočilo boljši dialog med Banjaluko in Sarajevom, zmanjšalo težnje RS po odcepitvi ter njeno podrejanje Rusiji in Kitajski.
Po volitvah se lahko nakaže tudi bolj jasen dogovor o statusu visokega predstavnika mednarodne skupnosti, kar je od 1. julija v vlogi vršilca dolžnosti Američan Louis J. Crishock. »Če bodo domače institucije sposobne oblikovati funkcionalno oblast in izvajati reforme, se povečuje prostor za postopno zmanjševanje vloge in posredovanj visokega predstavnika. Če pa se bodo ponovno pojavljale blokade ali posegi v ustavni red, bo domača nefunkcionalnost ponovno legitimirala zunanjo intervencijo,« pravi slovenski politolog prof. dr. Faris Kočan.
Politično zastopstvo, mehanizmi veta in velik del politične konkurence še vedno potekajo skozi pripadnost konstitutivnim narodom, nekako v duhu dogovora, s katerim so pred 31 leti v Daytonu ustavili vojno. »Problem BiH ni toliko v tem, da politične elite ne znajo izvesti reform, kot v tem, da imajo pogosto racionalen politični interes, da jih ne izvedejo,« pravi Kočan. »Reforma, ki bi okrepila skupne institucije, meritokracijo ali individualno politično zastopstvo, lahko hkrati zmanjšuje moč akterjev, katerih položaj temelji prav na sedanjem sistemu. Temu se pridružujejo klientelizem, šibka odgovornost institucij ter precej nekonsistentna politika mednarodne skupnosti. Posledica je svojevrstno ravnotežje institucionalne nefunkcionalnosti: sistem deluje ravno toliko, da ne razpade, ne pa dovolj dobro, da bi ustvarjal močne notranje spodbude za svojo transformacijo. Tudi evropski perspektivi, ki naj bi bila glavni zunanji vzvod reform, tega ravnotežja doslej ni uspelo bistveno spremeniti,« pravi Kočan.
Dodik pri Putinu
Poudariti velja, da so to prve splošne volitve po obsodbi dolgoletnega voditelja RS Milorada Dodika. Sodišče v Sarajevu ga je leta 2025 zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika obsodilo predvsem na šestletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Torej je moral lani odstopiti kot predsednik RS, zdaj pa ne sme kandidirati. V torek pa je bil Dodik na obisku v Moskvi pri predsedniku Vladimirju Putinu, kar Kočan razume kot predvolilno potezo. »Dodik že vrsto let uporablja odnos z Moskvo kot sporočilo svojemu volilnemu telesu, da RS in SNSD nista politično izolirana in da obstaja alternativa pritiskom Zahoda. Za Rusijo pa je BiH prostor, kjer je mogoče z majhnim vložkom omejevati konsolidacijo evroatlantskega prostora in povečevati stroške zahodne politike na Balkanu,« dodaja Kočan.
