Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (OVK) je sporočila, da je na predčasnih volitvah za predsednika Republike srbske (RS) po končnih rezultatih ob 35,8-odstotni volilni udeležbi zmagal kandidat Dodikovih vladajočih neodvisnih socialdemokratov Siniša Karan z 224.384 ali 50,5 odstotka glasov. Kandidat opozicije Branko Blanuša, ki je član Srbske demokratske stranke (nekoč jo je vodil vojni zločinec Radovan Karadžić), je dobil 213.513 glasov. Tako je zdaj razlika še za okoli 1700 glasov večja, kot je bila po volitvah novembra, torej preden so jih v nedeljo ponovili na 136 voliščih, tudi v nekaterih predelih Banja luke, Prijedorja, Doboja, Zvornika, Bileče, Nevesinja in Rudnega. OVK je namreč ugotovila, da so nekateri na teh voliščih 23. novembra glasovali brez ustreznih dokumentov, veliko je bilo lažnih podpisov, kupovalo naj bi se glasove, pritiskalo na volivce, lokalne volilne komisije pa naj bi tudi spreminjale rezultate v prid Dodikovega kandidata.
Glas po 240 evrov?
Na 136 voliščih, na katerih so zdaj ponovili volitve, ima volilno pravico 84.474 ljudi ali desetina vseh volilnih upravičencev v RS. V nedeljo jih je prišla na volišča skoraj polovica in več jih je znova glasovalo za Karana. Ta je po objavi rezultatov dejal: »Od zdaj naprej sem predsednik vseh vas, vseh državljanov Republike srbske. Nocoj začenjamo znova z vsem, kar smo delali zadnjih 23 let, le s še večjo zagnanostjo.«
Znova pa opozicija skupaj z Blanušo in nekatere nevladne organizacije trdijo, da je prišlo do goljufanja pri štetju glasov, kupovanja volivcev in članov volilnih komisij, pritiskov na volivce. »Kako bodo volitve regularne, če pa javna televizija v RS posveti vsak mesec dve minuti kandidatu opozicije, 20 minut na dan pa kandidatu vladajočih in njegovim strankarskim kolegom?« je za Radio Svobodna Evropa dejal Branko Todorović predsednik Helsinškega odbora RS. »Govori se, da glas stane 500 mark (240 evrov). In kako govoriti o regularnih volitvah, če si je nekdo s podkupninami pridobil milijone, s katerimi kupuje glasove,« pravi Todorović in trdi, da so Dodik in drugi oblastniki izropali RS, v kateri je gospodarstvo na psu in iz katere se je »v zadnjih 30 letih izselila polovica prebivalcev, in sicer predvsem v Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo«.
OVK BiH naj bi tokrat zaznala 13 incidentov, povezanih s kupovanjem glasov. Preden bo Karana uradno potrdila za predsednika RS, mora preučiti vse pritožbe.
V resnici pa te volitve niso tako pomembne, saj bo Karan predsednik RS le do oktobra, ko bodo redne volitve predsednika RS. Tedaj bodo volilce obenem odločali o tem, kdo bo sedel v parlamentih BiH in RS. So pa te volitve pokazale, da so Dodikovi »socialdemokrati« še vedno močnejši od opozicije.
Dodik obiskal ZDA
V RS so bile predčasne predsedniške volitve, ker so Miloradu Dodiku odvzeli mandat predsednika po obsodbi na leto dni zapora, ker ni spoštoval odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Dodik je sicer zdaj takole komentiral potrditev zmage Siniše Karana, ki je njegov človek: »Premagali smo Schmidta!« Med redkimi, ki je Karanu čestital za zmago, je madžarski premier Viktor Orban, Dodikov prijatelj.
Najbrž je Dodik zaradi Orbanovega posredovanja pri Trumpu lahko pred nekaj dnevi skupaj s srbsko članico predsedstva BiH Željko Cvijanović in začasno predsednico RS Ano Trišić Babić obiskal ZDA, kjer se je srečal tudi z več kongresniki in obrambnim ministrom Petom Hegsethom, ki naj bi, kot je dejal Dodik, pokazal razumevanje »za branjenje krščanskih vrednot« v RS. Dodik je novinarjem dejal, da so ti pogovori v ZDA dokaz, da RS ni izolirana. Ameriški sogovorniki pa naj bi mu prisluhnili, ko jim je govoril o tem, da v BiH »muslimani ogrožajo kristjane«, da »je z daytonskim sporazumom konec« in da je BiH »nesprejemljiva« za Srbe. »Razšli se bomo na miren način,« je še dejal. V Beli hiši so potrdili le srečanje Cvijanovićeve s Christopherjem Landauom, namestnikom ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia.
Demokratski kongresniki so medtem protestirali zaradi Dodikovega obiska v Washingtonu. Prav tako pa se ne strinjajo z lansko odločitvijo Trumpove administracije, da odpravi sankcije proti Dodiku, kar so storile po očitnem dogovoru z njim, po katerem je umaknil neustavne zakone v RS, ki bi lahko peljali k še večji krizi v BiH. ZDA so sankcije proti njemu uvedle leta 2017 in 2022 zaradi njegovega spodkopavanja daytonskega sporazuma (1995), ki je delo pokojnega ameriškega diplomata Richarda Holbrooka. Dodika demokrati obtožujejo tudi tesnih vezi z agresorsko Rusijo.