Dobrih osem milijonov volilcev se bo na Madžarskem v nedeljo odpravilo na morda najbolj prelomne volitve po padcu komunizma in doseženi svobodi izpod Varšavskega pakta. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago opozicijske Stranke spoštovanja in svobode (Tisza), ki jo je nekdanji Fideszov član Peter Magyar s svojim programom končanja korupcije v državi in vzpostavljanja normalnih odnosov popeljal na mesto glavne favoritke za zmago. Po šestnajstih letih vladavine Viktorja Orbana se obeta, da bo evropski »enfant terrible« s stranko Fidesz moral zapustiti oblast.
Javnomnenjske raziskave napovedujejo Tiszi, ki trenutno sploh nima poslancev v parlamentu, več kot dvajset odsotnih točk veliko prednost. Vendar je natančnost teh raziskav omejena zaradi posebnega kombiniranega večinsko-proporcionalnega sistema, s katerim dobro polovico poslancev izvolijo neposredno v okrajih, preostalo slabo polovico pa po proporcionalnem sistemu na državni ravni. Da se obeta zamenjava oblasti, je še enkrat postalo jasno v sredo, ko so na Madžarskem objavili novo javnomnenjsko anketo priznane agencije Median. Po njenih projekcijah bi stranka Tisza v 199-članskem parlamentu s 138 do 143 poslanci imela dvotretjinsko večino, Fidesz bi dobil od 49 do 55 sedežev. V parlament bi se uvrstila le še skrajno desna stranka Naša domovina s petimi poslanci, eno poslansko mesto pa bi pripadlo romski manjšini.
Tako velike dvotretjinske večine v zadnjih dveh mandatih ni imel niti Fidesz. Število njihovih poslancev se je gibalo pri 133 sedežih. Če bodo rezultati dejansko enaki napovedim, bo Fidesz v opozicijske klopi pregnan z rekordno izgubo poslancev. To bi pomenilo, da se je podeželje, kjer so z volilno reformo prilagodili meje okrožij v korist Fideszu, krepko premaknilo v opozicijske vrste in je Orbanova stranka izgubila veliko svoje temeljne volilne baze.
Navzkrižni ogenj očitkov o vplivih na volitve
»Kadar koli se je na Madžarskem kaj zgodilo, je to bilo vedno povezano z gospodarstvom,« spremembe v volilnem telesu razlaga politični analitik Matyas Bodi. Do izgube podpore na podeželju prihaja zaradi težke gospodarske situacije, ki se vleče že leta, in tudi reforme davčne politike, s katero so majhni podjetniki izgubili precej ugodnosti. »Smo mlada demokracija in Madžare je vedno bolj vodil želodec kot srce. Če pogledamo nazaj v zgodovino, je tudi revolucija leta 1956 izbruhnila, ker je bila takrat, če smo iskreni, gospodarska situacija v državi zelo slaba in so ljudje stradali. In potem, na primer, je stari komunistični režim spoznal, da ljudje takrat, vsaj takrat, niso hoteli demokracije, ampak so hoteli gospodarsko blaginjo. A v tej fazi zdaj nimajo gospodarske blaginje in imajo razpadlo demokracijo, zato od te vlade dejansko ne dobijo ničesar. To je razlog, da so se začeli obračati stran od Fidesza,« razlaga Bodi.
Orban je poskušal v minulih dneh grozeči poraz obrniti s podporo ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je prišel na obisk in v svojih besedah hvale za Orbana in kritiko Evropske unije, ki da se vmešava v madžarske volitve, zvenel zelo podobno Kremlju. Na Vanceove obtožbe so se zelo ostro odzvali v nemški vladi, kjer so jih zavrnili in dodali, da dejstvo, da je Vance na Madžarskem, »že samo po sebi kaže na to, kdo se vmešava v kaj«.
Tudi v Moskvi so precej jasno podprli Orbana, ki je z zunanjim ministrom Petrom Szijjartom v Evropski uniji najtesnejši zaveznik Vladimirja Putina in Sergeja Lavrova. Po ocenah Kremlja obstajajo v EU politične sile, ki nasprotujejo izvolitvi Orbana in aktivno podpirajo njegove nasprotnike. »Mnoge sile v Evropi, mnoge sile v Bruslju, ne bi želele, da Orban ponovno zmaga na volitvah,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ocenil je, da je Orban dober voditelj, ker zanj štejejo le interesi njegove države. Kremelj je v kritikah dogajanja na Madžarskem meril na Magyarja, ki je s stranko Tisza član Evropske ljudske stranke, iz katere so pred leti zaradi kršitev vladavine prava na Madžarskem hoteli odsloviti Fidesz, a je stranko poprej iz politične skupine popeljal kar Orban sam.
Tesna razlika v več deset okrajih
Kljub vse večji podpori za Tiszo vendarle ostaja več negotovosti. Analitiki se sprašujejo, kakšna bo volilna udeležba in kako bo vplivala na izid. Tesen se obeta v 20 do 30 volilnih okrajih, kjer bi lahko odločalo nekaj sto glasov. Enega od jezičkov na tehtnici na volilni dan bi lahko predstavljali tudi Romi, ki tvorijo osem odstotkov prebivalstva. Pogosto so volili za Orbana, toda nedavne žaljive besede visokih politikov Fidesza o Romih, pa tudi njihov težak socialni, izobraževalni in družbeni status utegnejo vplivati na njihovo volilno obnašanje.
»Nihče se ne sme pustiti zavesti in uspavati. Ni nam treba zmagati v javnomnenjski raziskavi, temveč na volitvah. V 30 do 40 okrajih je razlika manjša od tisoč glasov. Tisza lahko zmaga z dvotretjinsko večino ali pa zelo tesno,« je po objavi zadnjih anket opozoril Magyar.
Vodja nevladne organizacije Madžarska evropska družba Istvan Hegedus razlaga o več nejasnostih pred volitvami. Temeljna je, ali bo Tisza zmagala z navadno ali ustavno večino. Postavljajo se tudi vprašanja, ali bo Fidesz – kot se je pokazalo ob objavi nedavnega dokumentarca o kupovanju volilnih glasov – spet poskušal z manipulacijami. Bo vsaka od strani sprejela volilni rezultat ali pa bo prišlo do protestov? Vprašanja so številna, v razmišljanjih mnogih navadnih Madžarov pa se pojavlja tudi strah, da se morebiten prenos oblasti ne bo zgodil mirno.
Z ustavno večino bi šlo lažje
Seveda bi bilo morebitno vladanje Tisze lažje z ustavno večino. Spremenili bi lahko vso sporno zakonodajo, ki jo je Fidesz sprejemal kot ustavne zakone. »Če Tisza ne bo dobila dvotretjinske večine, ne bo mogla veliko spremeniti. Vendarle bi se z njeno zmago za začetek spremenilo že ozračje v državi. Tudi brez ustavne večine se da narediti nekatere stvari. Reformirajo lahko zdravstveni sistem, izobraževanje ali cenovno politiko. Lokalnim skupnostim lahko prek proračuna vrnejo odvzeto financiranje. Prav tako je možno spremeniti medijsko krajino ali zapreti urad za zaščito suverenosti,« razlaga Hegedus.
Brez dvotretjinske večine bi utegnili imeti težave pri urejanju ustavnega sodišča in sodstva nasploh. Medenih tednov javnosti in nove oblasti bi lahko bilo hitro konec, če ne bo velikih sprememb. Po oceni Hegedusa Magyar ni radikalni politik, zagotovo pa je konservativen. Njegova zmaga utegne prinesti drugačno zunanjepolitično usmeritev, je prepričan naš sogovornik. Nikakor pa Magyar ne bi hotel vladati na način in s takšno uporabo moči, kot je to počel Orban, pravi Hegedus. »Pred dvema leta se je pojavljalo prepričanje, da gre za novega Orbana. Zdaj o tem nihče več ne izgublja besed.«
Po morebitni zmagi Tisze se postavlja še vprašanje, kako bo Fidesz sprejel poraz. »Nejasno je, ali se bo našel kdo znotraj Fidesza in proti Orbanu izvedel notranji udar. Morebiti lahko pride tudi do novega političnega gibanja,« razmišlja Hegedus. Če Fidesz dejansko izgubi, pa Orbanova usoda ni nujno zapečatena. Preživel bi lahko štiri leta v opoziciji in se ponovno poskušal vrniti na oblast.
