»Mea culpa,« je priznal britanski premier Keir Starmer in prevzel nase vso krivdo za lansko imenovanje Petra Mandelsona, enega od najbolj vplivnih laburističnih politikov, za britanskega veleposlanika v ZDA. Starmer je krivdo priznal dan po objavi prvega, 147 strani dela tako imenovanih Mandelsonovih arhivov o okoliščinah njegovega imenovanja. »Jaz sem naredil napako, in zato se opravičujem Epsteinovim žrtvam,« se je premier Starmer posipal s pepelom zaradi imenovanja Madelsona, ki je prijateljeval s pokojnim ameriškim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom in mu kot minister posredoval zaupne vladne informacije.
Starmerjev premierski položaj je kljub priznanju najnovejše v nizu napak videti varen. Utrdil ga je namreč njegov odziv na ameriško-izraelsko vojno z Iranom in kljubovanje pritiskom Donalda Trumpa za britansko pridružitev nepremišljeni kaotični vojni brez pravega cilja. Domača desničarska opozicija je glasno podprla Trumpove zahteve, pa si te dni premislila, ker je postalo jasno, da velika večina Otočanov podprla previden odziv Starmerja in njegove pozive h končanju vojne. Britanskega premierja ne morejo prehvaliti tudi evropske zaveznice.
Napačna lisjaška poteza
Do zdaj objavljeni Mandelsonovi arhivi razkrivajo veliko, ne pa še vsega (zaradi policijske preiskave) o tem, kaj je Starmer vedel, ko ga je imenoval za veleposlanika. Kljub Mendelsonovi kontroverzni preteklosti (dvakrat je zaradi korupcije moral odstopiti z ministrskega položaja, imel je sumljive poslovne vezi, slovel je kot velemojster za preobračanje novic...) so imenovanje lani hvalili skoraj vsi, vključno z desničarsko opozicijo. Označevali so ga za lisjaško potezo, češ da bo Mandelson odlično obvladoval nepredvidljivega Trumpa v korist odnosom z Britanijo. Varnostne službe pa so že takrat opozorile, da bi bilo imenovanje potencialno škodljivo za premierja, če »bi šlo kaj narobe«, saj je Mandelson ohranil stike z Epsteinom tudi potem, ko je ta odsedel prvo zaporno kazen v letih 2008 in 2009.
Iz milijonov Epsteinovih arhivov, ki so kot vreča vedno novih razkritij brez dna, medtem odmeva prva fotografija na kateri v Epsteinovi družbi za veliko okroglo mizo sedita nekdanji princ Andrew in nekdanji lord Mandelson, oba z mokrimi lasmi in v kopalnih plaščih. Epstein je takrat slovel kot superbogataš, ki je spletel elitni družbeni krog vplivnih, bogatih in slavnih, med katerimi je bil tudi Donald Trump.
Najboljša prijatelja Jeffrey in Donald
Epstein je leta 2019 v svojem zadnjem intervjuju trdil, da sta bila okoli deset let s Trumpom »najboljša prijatelja«. Dolgoletno tesno prijateljestvo potrujeje kopica fotografij, posnetkov in hvaljenj Epsteina, ki jih Trump že dolgo poskuša, pa ne more zanikati. Čeprav je privržencem v gibanju MAGA v volilni kampanji obljubljal takojšnjo objavo Epsteinovih arhivov, je njegova sedanja administracija naredila vse za to, da se to ne bi zgodilo. Sam je po vrnitvi v Belo hišo trdil, da so prevara in ne obstajajo. Da so si jih izmislili Obama in Biden.
Demokrati zdaj trdijo, da jih je pravosodno ministrstvo objavilo samo polovico, in ga obtožujejo prikrivanja. Še pred kratkim je, ko naj bi se čudil, da se še vedno govori o Epsteinu, začel stavek z besedo Jeffrey... preden je dodal Epstein. Leta 2018 je Epstein trdil, da je bil »usekani Trump« vpleten v sumljive poslovne kupčije in da je lagal o svojem bogastvu in premoženju. »Jaz sem edini, ki ga lahko zrušim,« je zapisal tega leta.
Če drži, da je Trump - kot naj bi mislila večina kritičnih Američanov - vsaj delno sprožil vojno z Iranom tudi za odvračanje pozornosti od Epsteinovih arhivov, se je uštel. S to vojno je nehote vsaj začasno rešil Starmerja pred hujšimi posledicami, sebe pa ne. Največja nevarnost zanj zdaj preži v obtožbah o prikrivanju v Epsteinovih arhivih, posebej uradni podatek o tem, da je FBI leta 2019 štirikrat zaslišal Američanko, ki je Trumpa obtožila, da jo je, ko je bila mladoletnica (imela naj bi 13 let) hotel prisiliti v odnos. Predstavil naj bi mu jo Epstein. Od štirih zaslišanj je v Epsteinovih arhivih samo eno, ki omenja samo to, kako jo je zlorabljal Epstein. Trump v tem edinem objavljenem zaslišanju ni omenjen.
