Izraelska vojska nadaljuje ofenzivo v Libanonu proti Hezbolahu. V sredo se je hvalila, da je njena mornarica v dveh ločenih napadih v Bejrutu ubila pomembnega poveljnika Hezbolaha in potem še enega člana te organizacije. Vsega skupaj je bilo mrtvih sedem ljudi, vendar oblasti trupel niso uspele identificirati. Več deset je ranjenih, veliko tudi civilistov in beguncev, ki so se zatekli v neko šolo. Na jugu Libanona pa je izraelski zračni napad porušil družinsko hišo, v kateri so izgubili življenje mož, žena in hčerki.
Vojna, ki so jo v regiji 28. februarja sprožili ZDA in Izrae, se je najbolj prelila v Liban. Po tem dnevu je Hezbolah prekinil premirje, ki je nastopilo novembra 2024, in začel s svojimi izstrelki napadati Izrael. Pred tem se je namreč zavezal, da bo to storil le v primeru likvidacije vrhovnega vodje Irana Alija Hameneja, svojega sponzorja, kar se je 28. februarja tudi zgodilo.
Več kot 1300 Libanoncev je nato marca umrlo v izraelskih napadih. Med njimi v soboto trije novinarji, ki so se skupaj peljali v avtu. Izraelcem je tako uspelo likvidirati novinarja, ki je bil blizu Hezbolahu. Vsekakor je ta zločin zbudil ogorčenje v libanonski javnosti.
Razseljena četrtina prebivalcev
Zaradi izraelskih ukazov o evakuaciji in izraelskih napadov je že 1,3 milijona ali četrtina Libanoncev razseljenih, več stotisoč tudi iz zbombardiranega šiitskega južnega Bejruta. Nekateri šiiti bežijo v krščanske predele Bejruta, kjer pa se domačini bojijo, da bodo zato tarča izraelskih napadov.
Vlada nima sredstev, da bi pomagala beguncem, ki so zato večinoma odvisni od tujih nevladnih organizacij. Pogosto so nastanjeni na šolah in fakultetah. Ne vedo, kaj jih čaka v prihodnosti, se pravi, kdaj in če se bodo sploh lahko vrnili domov. Vsekakor takšna situacija, ko grozi humanitarna katastrofa, petmilijonskemu Libanonu ni povsem tuja, saj je po letu 2012 sprejel več kot milijon sirskih beguncev.
Nihče ne ve, kje bodo Izraelci znova udarili. Netanjahu govori o likvidacijah »teroristov« iz Hezbolaha, v resnici so žrtve pogosto nedolžni civilisti.
Se ponavlja Gaza?
Cilj Netanjahujeve vlade je zasedba območja južno od reke Litanije, ki teče vzporedno z mejo z Izraelom 30 kilometrov severneje. Tako naj bi teh 1000 kvadratnih kilometrov ozemlja, na katerem zaenkrat še potekajo hudi boji, postalo varnostno območje, na katerem bi izraelska vojska preprečevala Hezbolahove napade, ki včasih pomenijo tudi več sto izstrelkov na dan na sever Izraela. Na Netanjahuja tako pritiskajo župani s severa Izraela.
Mnogi komentatorji opozarjajo, da se na jugu Libanona ponavlja zgodba iz Gaze. Izraelski obrambni minister Israel Kac je namreč sporočil, da njegova vojska »ruši hiše ob meji z Izraelom po zgledu Rafe in v Beit Hanuna v Gazi«. Dejal je še: »Več kot 600.000 ljudem, ki smo jih evakuirali z juga Libanona proti severu, bo prepovedana vrnitev na domove, dokler ne bo zagotovljena varnost prebivalcem severnega Izraela.« V delu izraelske vlade pa se pojavljajo tudi zahteve po ozemeljski širitvi Izraela na južni Libanon, ki je že bil pod izraelsko okupacijo v letih 1982-2000.
Izraelska vojska zahteva še evakuacijo ljudi južno do reke Zahrani, ki se nahaja malo več kot deset kilometrov severneje od reke Litani. Izraelska vojska hoče tako izprazniti 40 odstotkov libanonskega ozemlja. A končni cilji izraelske ofenzive v Libanonu (kot tudi v Iranu) ostajajo nejasni. Netanjahu hoče, da bi vojska ostala južno od Litanije zelo dolgo, morda celo trajno, medtem ko izraelski generali želijo svoje vojake čimprej umakniti iz Libanona, ker se bojijo gverilskih napadov Hezbolaha.
Hweezbolah je še nevaren
Mnogi so presenečeni, da je Hezbolah še vedno tako nevaren po tem, ko ga je Izrael leta 2024 močno oslabil. V nedeljo so tako umrli štirje izraelski vojaki. Hezbolah hoče zdaj tudi dokazati, da je treba pri obrambi Libanona računati nanj. Vsekakor se njegova pozicija ob izraelskih težnjah po zasedbi južnega Libanona krepi.
Poudariti velja, da ima Hezbolah še vedno poslance v libanonskem parlamentu, v vladi pa ministra za zdravstvo in delo. Gibanje je tarča kritik, ker je znova spravilo Libanon v vojno z Izraelom. A libanonska vlada nima dovolj moči, da bi ga lahko razorožila. Sicer pa je to lep primer, kam vodi nastanek paravojaških enot.
