Ukrajina je v ponedeljek zjutraj izpeljala napad na Moskvo z dvema brezpilotnima letaloma, ki ju je Rusija onesposobila, eden je padel v bližino obrambnega ministrstva. To ni bila prva ukrajinska operacija z droni nad Moskvo, kamor poskuša Ukrajina vnesti občutek vojne in nemira, to pa počne predvsem z brezpilotnimi letalniki. Podobno velja za Krim, nad katerega je Ukrajina isti dan poslala 17 brezpilotnikov. To relativno novo sredstvo vojne je v ukrajinsko-ruskem konfliktu dobilo izredno veliko težo. Množično jih uporablja tudi Rusija, ki je denimo z njimi v ponedeljek, verjetno v odgovor na napad na Moskvo, v Odesi uničila veliko skladišče žita, v noči na torek pa šestič v tem mesecu napadla Kijev.

Brezpilotniki so eno najpomembnejših orožij na obeh straneh. Opravljajo za ljudi tvegane ali neizvedljive operacije. Uporabljajo jih tudi za napade na civilne objekte, a tudi ali predvsem za izvidniške polete ter za bombardiranje in raketiranje sovražne vojske. Ukrajinci so bolj odvisni od brezpilotnikov, ker ima ruska vojska premoč v letalstvu. A tudi Rusi so se prisiljeni opirati na brezpilotnike, saj je ukrajinska protizračna obramba v začetku vojne sestrelila veliko letal in zato zdaj z njimi letijo bistveno redkeje.

Brezpilotniki so tudi relativno poceni. Tako lahko denimo ukrajinska raketa za sestrelitev stane nekajkrat več kot uničeni ruski brezpilotni letalnik. S tega vidika je omenjeni napad na Kijev pravzaprav uspeh za rusko vojsko, tudi če so vse njene drone sestrelili.

Turška zvezda bayraktar TB2

V rusko-ukrajinski vojni uporabljajo vrsto brezpilotnikov različnih izdelovalcev iz različnih držav, najpomembnejši pa je bil od začetka turški bayraktar TB2. Uporaben je za zbiranje obveščevalnih podatkov, izvidniške polete in za bombardiranje. Dolg je 6,5 metra, razpon kril ima 12 metrov, nosi lahko 150 kilogramov tovora, doseže pa hitrost 220 kilometrov na uro in višino 8000 metrov. Leti lahko 27 ur brez pristanka. Ukrajina jih je sprva množično in uspešno porabljala, vendar pa je Rusija sčasoma ugotovila, kako z elektronskim vojskovanjem učinkovito ukrepati proti njim, tako da so praktično izginili z neba. Sisteme za elektronsko motenje naj bi Rusija sicer namestila kar na vsakih deset kilometrov frontne črte, ki je dolga tisoč kilometrov, in tako na splošno izboljšala ukrepanje proti dronom, ki so daljinsko vodeni.

Brezpilotniki kamikaze

Najcenejši uporabljeni droni so majhni brezpilotniki kamikaze, namenjeni enkratni uporabi. Tak je na primer v Ukrajini izdelani RAM II, ki je težak 11 kilogramov, nosi lahko tri kilograme eksploziva in leti dve uri. Podobni poceni ukrajinski brezpilotniki so še PD-1, PD-2 in UJ-22, ki prav tako lahko nosijo le nekaj kilogramov eksploziva.

Med drone kamikaze sodi tudi iranski šahed, ki jih je v Iranu nabavila Rusija, jih nekoliko predelala in jih uporablja pod imenom geran-2. Gre zlasti za tip šahed-136, ki stane okoli 20.000 evrov. Dolg je 3,5 metra in lahko nosi 50 kilogramov tovora. Leti do 180 kilometrov na uro. Rusija jih je začela uporabljati septembra lani, tudi za napade na Kijev. Ukrajina je potem sestrelila na stotine teh brezpilotnikov – samo v enem takšnem napadu na Kijev prejšnji mesec denimo 28.

Pomemben proizvajalec brezpilotnikov je tudi Rusija, a jih zaradi zahodnih sankcij, ki ji onemogočajo dostop do čipov, izdelanih z zahodno visoko tehnologijo, in drugih komponent ne more več izdelovati. Pred leti je z opiranjem na proces izdelave svojih vojaških letal suhoi izdelala brezpilotnik suhoi S-70 okhotnik-B, ki ima razpon kril 20 metrov, nosi lahko 2 toni tovora, leti s hitrostjo 1000 kilometrov na uro, tudi 3000 km daleč.

Dron iz nahrbtnika

Ukrajinci uporabljajo tudi ameriške brezpilotnike switchblade 300 in 600. Switchblade 300 je tako majhen in lahek, da gre v nahrbtnik, izstreli se ga iz cevi in strmoglavi na cilj vključno z eksplozivom, ki ga nosi. Switchblade 600 je večji in tehta več kot 50 kilogramov. Posebej čaščen med ameriškimi brezpilotniki je sicer veliki, 17 milijonov dolarjev vredni MQ-9 reaper, kakršni redno letijo nad Sirijo in drugod. Izdelovalec, General Atomics Aeronautical Systems, je februarja ponudil, da Ukrajini proda dva takšna brezpilotnika za simbolično ceno en dolar. Vendar ima Pentagon do pošiljanja teh dronov Ukrajini zadržke.

Nobena stran ne uporablja kitajskih vojaških brezpilotnikov, vsaj ne, da bi bilo znano. Veliki dosežek Kitajske je sicer hongdu GJ-11, ki je dolg je 12 metrov in lahko nosi dve toni bomb. Zato pa obe strani kupujeta majhne komercialne drone kitajskega proizvajalca DJI, ki jih je zlahka mogoče uporabiti za vojaške namene.