Rusija bi lahko Estonijo, Latvijo in Litvo spravila pod svoj nadzor z zgolj 15.000 vojaki. To je sklep obsežne simulacije, ki jo je izvedla Univerza nemških oboroženih sil v Hamburgu, pravi avstrijski vojaški strokovnjak Franz-Stefan Gady.
Po njegovih besedah bi Rusi najbrž skušali zavzeti strateško pomembno litovsko mesto Marijampolė. Zasedba tega območja bi omogočila vzpostavitev koridorja med Belorusijo in rusko enklavo Kaliningrad, s čimer bi baltske države odrezali od preostalih kopenskih povezav z zaveznicami Nato.
»Za dosego svojih vojaških ciljev v baltskih državah Rusiji ni treba vdreti v Litvo, Latvijo ali Estonijo. Lahko vzpostavi tako imenovani nadzor ognja iz Belorusije in Kaliningrada,« je Gady dejal v podkastu časopisa Bild.
Baltske države zasedajo izjemno izpostavljeno in praktično neobranljivo lego. Na zahodu mejijo na Kaliningrad in Baltsko morje, ki jih ločuje tudi od Finske, prav tako članice Nata. Na vzhodu si delijo kopensko mejo z Rusijo in Belorusijo. Njihova edina kopenska povezava s partnerico Nata je približno 100 kilometrov dolga litovsko-poljska meja, znana tudi kot koridor Suwałki.
S tem dejanjem bi lahko Rusija napadala ključne strateške položaje v baltskih državah, nasprotnike pa bi odvrnila od posredovanja, razmišlja Gady. Po njegovem bi Moskva stavila na to, da se ne le ZDA in Nemčija, ampak tudi sosednja Poljska ne bi odločile za drago posredovanje na Baltiku, ampak bi regijo brez boja predale Rusiji.
»Ruski cilj na Baltiku je diskreditirati Nato kot zavezništvo in oslabiti EU. In to lahko doseže z dokazovanjem, da Nato in druge države EU ne morejo storiti veliko, če Rusija v bistvu reče: Baltske države ločujemo od preostale Evrope,« je dejal Gady.
Natova Ahilova peta
Baltik že dlje časa velja za ranljivo točko zveze Nato. Vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da je regijo v konvencionalni vojni težko braniti, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da ima Rusija v Kaliningradu nameščeno tudi jedrsko orožje.
Prav ta ranljivost in strah pred morebitno širitvijo vpliva sta bila ključna dejavnika pri odločitvi Švedske in Finske za vstop v Nato, saj sta s tem želeli okrepiti varnost v Baltskem morju in zaščititi strateške točke, kot je otok Gotland.