Štiri leta po začetku ruske agresije na Ukrajino naj bi se razmere na bojišču znova opazno spreminjale. V pogovorni oddaji na francoskem kanalu France 5 so vojaški analitiki ocenili, da prihaja do novega, pomembnega preobrata, ki bi lahko nakazoval okrepitev ukrajinskega položaja – morda celo podobno kot v drugi polovici leta 2022.
Na to naj bi namigovala tudi nedavna izjava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je sporočil, da je ukrajinska vojska sredi februarja v regiji Zaporožje osvojila približno 300 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Ruske izgube presegajo zmožnosti nadomeščanja
Ključno vprašanje po ocenah analitikov ni toliko v samem ozemeljskem napredovanju, temveč v razmerju izgub. Ruska vojska naj namreč ne bi več zmogla nadomeščati hudih izgub na fronti, ki jih povzročajo predvsem ukrajinski brezpilotni sistemi, pa tudi intenzivni ruski napadi z velikim številom žrtev.
Do lani je Rusiji kljub visokim izgubam uspelo ohranjati število vojakov z novimi rekruti. Decembra in januarja pa naj bi prvič postalo očitno, da je število novincev manjše od števila padlih in ranjenih. Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb ruske izgube presegajo 30.000 vojakov na mesec – približno 300 mrtvih in 700 ranjenih na dan. Na ukrajinski strani naj bi bilo žrtev vsaj trikrat manj, predvsem zaradi obrambne narave operacij.
Primerjave z zgodovino so zgovorne. Med drugo svetovno vojno so sovjetske izgube na mesec v povprečju znašale okoli 150.000 vojakov, nemške na vzhodni fronti približno polovico tega. Kot je v oddaji poudaril francoski general Dominique Trinquand, je Rusija v štirih letih vojne izgubila kar 17-krat več vojakov kot v celotni sovjetski vojni v Afganistanu med letoma 1979 in 1989.
Putin stavi na dolgotrajno vojno
Kljub visokim izgubam ruski predsednik Vladimir Putin po ocenah analitikov še naprej računa na dolgotrajen konflikt. Ne pristaja na brezpogojno premirje ali zamrznitev fronte na trenutni črti, saj naj bi verjel, da Ukrajina dolgoročno ne bo zdržala izčrpavanja.
Pomanjkanje vojakov Moskva poskuša nadomestiti tudi s plačanci iz tujine, predvsem iz revnejših držav, med njimi Indije, Pakistana, Šrilanke, Kube, Nigerije, Senegala, Kameruna in Severne Koreje. Iz slednje naj bi bilo na fronti okoli 15.000 vojakov. Po poročilih mora od novembra vsak tujec, ki zaprosi za bivanje v Rusiji, najprej odslužiti vojaški rok. Ukrajinska stran trdi, da je zajela vojake iz kar 37 držav.
Po mnenju analitikov je posreden dokaz kadrovskih težav tudi dejstvo, da Moskva od konca lanskega leta nove vojake mobilizira mesečno, ne več zgolj dvakrat na leto. Potrebovali naj bi med 30.000 in 35.000 novih rekrutov na mesec, vendar tega števila ne dosegajo. Na fronto naj bi pošiljali tudi rezerviste, medtem ko so se prej bojevali predvsem prostovoljci s pogodbo. »Vsi ti novi Putinovi ukrepi zelo jasno kažejo, da je ruska vojska v težavah,« pravi general Trinquand.
Ob tem se rusko vodstvo še vedno izogiba širši mobilizaciji v Moskvi in Sankt Peterburgu, saj se bojijo, da bi, ko bi v ti dve mesti začele prihajati krste, prišlo do vstaje, podobne, kot je sredi prve svetovne vojne marca 1917 zrušila carja.
Omejen, a simbolni napredek pri Zaporožju
Kar zadeva osvojeno ozemlje v Zaporožju, analitiki opozarjajo, da ne gre za preboj glavne ruske obrambne črte, temveč za območja z manjšo prisotnostjo ruskih sil. Kljub temu je napredovanje presenetljivo, saj je to prvi opaznejši premik po neuspešni ukrajinski ofenzivi poleti 2023.
Ukrajinska strategija se je po tem neuspehu očitno spremenila, menijo analitiki. Novi ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov je poudaril, da je cilj predvsem povzročiti ruski vojski čim večje izgube – do 50.000 padlih in ranjenih na mesec – in s tem onemogočiti nadomeščanje izgub. Osvajanje ozemlja ni več primarni cilj, pomembnejše je izčrpavanje nasprotnika.
Po ocenah analitikov, predstavljenih v oddaji na France 5, ta strategija že kaže prve rezultate. Vprašanje pa ostaja, ali bo takšen trend dolgoročno zadostoval za odločilni preobrat v vojni, ki še naprej močno zaznamuje varnostno podobo Evrope.
