Po začetku ruske invazije na Ukrajino so v mnogih evropskih državah začeli razmišljati o krepitvi obrambnih zmogljivosti in pripravljenosti, tudi z uvajanjem naborniškega sistema vojske, ki so ga v zadnjih desetletjih nadomeščale poklicne vojske. Ena od držav, ki tega nikoli ni storila, pa je Avstrija. Leta 2013, še pred prvim ruskim ozemeljskim vdorom na Krim, ideja o profesionalni vojski na posvetovalnem referendumu v Avstriji ni dobila zadostne podpore in s tem je bilo razprav konec. Zdaj, ko so razmere na stari celini bistveno drugačne, pa severna soseda uvaja nove spremembe pri služenju vojske, kar se dogaja tudi v vrsti drugih držav, med drugim na Hrvaškem in v Italiji.
Avstrijska vladajoča koalicija je v ponedeljek predstavila spremembe naborniškega sistema, o katerih so se pol leta pogajali predstavniki koalicijskih Ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in Neosa. Ena izmed desetih članic EU, ki imajo naborniški sistem, tega ohranja, spreminjajo pa trajanje vojaškega roka in civilnega služenja – oboje bodo podaljšali.
Še tri mesece obveznih vaj
Šestmesečno osnovno služenje vojaškega roka, ko se naborniki naučijo temeljnih vojaških veščin, bodo obdržali. Dodali pa so mu še tri mesece obveznih vaj, del katerih bo treba opraviti takoj po osnovnem usposabljanju, del vaj za rezervo pa v naslednjih desetih letih po koncu naborništva. Kljub podaljšanju naborništva pa je osnovna ideja narediti služenje privlačnejše za mlade, pravi podkancler Andreas Babler. Privabljanje zadostnega števila kadrov v vojsko, bodisi v profesionalno bodisi v naborniško (da se torej ne odločijo za civilno služenje), je izziv povsod po stari celini. V Avstriji bodo to poskušali s povečanjem nadomestila za opravljanje naborništva na 1000 evrov mesečno (skoraj dvakrat več kot doslej) in dodelitvijo nekaj dni dopusta. Trenutno avstrijske obrambne sile sestavlja okoli 14.000 poklicnih vojakov, 33.000 rezervistov in približno 15.000 vojakov obveznega naborništva. »Našli smo dobro rešitev. Imeli bomo dovolj nabornikov, nevladne organizacije pa tudi dovolj civilnikov,« je ocenil kancler Christian Stocker.
Vlada se je namreč odločila obdržati devetmesečno civilno služenje, vsak pa se bo lahko prostovoljno odločil za podaljšanje še za dva meseca. Kancler Stocker je dodal, da bo ta opcija postala zakonsko obvezna za vse, če se za podaljšanje civilnega služenja ne bo odločilo dovolj kandidatov.
Vlada bo zdaj za reforme poskušala navdušiti tudi opozicijo, saj je za sprejetje sprememb potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, ki je vlada nima. V koaliciji si želijo, da bi spremembe začele veljati s prihodnjim letom.
Previdne spremembe v Nemčiji
V avstrijski severni sosedi medtem od januarja 2026 velja nov sistem služenja vojaškega roka, a ne vrača splošne naborniške obveznosti, ki so jo začasno prekinili leta 2011. Služenje vojaškega roka je v Nemčiji še vedno prostovoljno, morajo pa vsi, rojeni po letu 2007, sodelovati pri vojaškem popisu. To vključuje izpolnitev vprašalnika in zdravstveni pregled. Prostovoljno služenje vojske traja praviloma šest mesecev. Cilj je povečati število aktivnih vojakov, ustvariti več rezervistov ter nasploh mladim omogočiti preizkusiti se v vojaškem poklicu. Če program prostovoljnega naborništva ne bo razširil kadrovskega bazena rezervistov in poklicnih vojakov, pa v Nemčiji razmišljajo tudi o morebitni uvedbi klasičnega naborniškega sistema.
Na Madžarskem so po vstopu v Nato leta 2004 ukinili splošno naborništvo in tako velja še danes. Mobilizacija je mogoča le v izrednih razmerah, obramba države temelji na poklicni vojski in rezervni sestavi, ki jo je država v zadnjih letih širila. Aktivnih pripadnikov vojske je okoli 40.000, rezervistov pa 20.000. Po vojni v Ukrajini so v madžarski vojski zaznali močno povečan interes za prostovoljno služenje vojaškega roka. Večinoma osnovno vojaško usposabljanje traja šest mesecev, na koncu pa lahko postanejo poklicni vojaki oziroma rezervisti ali zapustijo vojaški sistem.
Tudi v Rimu nove rešitve
Italija je že pred dvema desetletjema suspendirala služenje vojaškega roka. Od leta 2005 se nanaša zgolj na profesionalno vojsko (njenih pripadnikov je okoli 170.000) in na rezervni sestav, ki so ga po ukinitvi naborništva zmanjšali in danes šteje okoli 15.000 oseb. A tudi naši zahodni sosedje so se letos lotili obrambne reforme, s katero želijo v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah povečati število pripadnikov oboroženih sil.
Po ocenah oblasti namreč zdaj ne zadostuje za ustrezno obrambno sposobnost države. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je tako junija pripravil obsežno reformo oboroženih sil. Z njo bi uvedli nov večplastni nacionalni rezervni sistem in do leta 2033 povečali število poklicnih pripadnikov vojske za do 40.000. Crosetto je v okviru reforme predlagal še novo prostovoljno rezervo do 10.000 pripadnikov, ki bi delovala kot pomožna sila. Aktivirali bi jo v času vojne, naravnih nesreč in večjih kriz, ne bi pa delovala na fronti. Reforma predvideva tudi uvedbo prostovoljne vojaške službe za krajši rok, po kateri bi lahko posameznik v vojski nadaljeval poklicno pot ali prešel v rezervo. Že zdaj pa obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki pa traja kar tri leta in je bolj priprava za vstop v profesionalno vojsko kot pa množični sistem usposabljanja prebivalstva za obrambo.
Prekinjena francoska tradicija
Francija je imela naborniško vojsko dve stoletji in je bila prva moderna nacionalna država, ki je uvedla splošno vojaško obveznost kot pogoj za državljanstvo. Leta 1996 pa so obvezno služenje zamrznili, zadnji naborniki so ga končali leta 2001. Spremenjene razmere zdaj tudi Francijo silijo k ponovnem premisleku, kako oblikovati obrambne zmogljivosti države. A vračanja klasičnega naborništva za zdaj ni na vidiku. Poklicni vojski (ta šteje 200.000 pripadnikov) in rezervistom (40.000) se od tega poletja pridružujejo pripadniki prostovoljnega sestava francoske vojske, ki se odločajo za plačano desetmesečno osnovno usposabljanje v vojaških veščinah. V novo »nacionalno službo« novačijo predvsem 18- in 19-letnike. Mesečno bodo za sodelovanje v vojski dobili 800 evrov, njihovo vojaško usposabljanje pa naj bi izboljšalo obrambno sposobnost države.
Na Hrvaškem služi druga generacija
Hrvaška je obvezno služenje vojaškega roka ponovno uvedla letos. Marca je služenje začela prva generacija 800 nabornikov, od teh je bila sicer več kot polovica prostovoljcev. Ti so se v vojašnicah v Kninu, Požegi in Slunju usposabljali dva meseca. V začetku junija je prisegla druga generacija, ki šteje 900 nabornikov (četrtina je prostovoljcev), tretja generacija bo začela služiti avgusta. Po podatkih obrambnega ministrstva je bilo v obeh generacijah 3,3 odstotka takšnih, ki so uveljavljali ugovor vesti in so vojsko služili oziroma jo še služijo civilno. Vsi naborniki prejmejo mesečno nadomestilo v višini 1100 evrov, čas služenja šteje v delovno dobo, v državni in lokalni samoupravi pa imajo prednost pri zaposlitvi, kadar izpolnjujejo enake pogoje kot kak drug kandidat.