Rosin je v obsežnem intervjuju za britanski Telegraph dejal, da nadaljevanje vojne za Putina prinaša vse večja vojaška, gospodarska in politična tveganja, vendar pa bi tudi ustavitev vojne lahko ogrozila njegov položaj, saj bi jo del ruske družbe in elite lahko razumel kot znamenje šibkosti.
»V tem trenutku ima na voljo le slabe možnosti. Vsaka odločitev, ki jo sprejme, prinaša različna tveganja,« je za Telegraph dejal Rosin. Če Putin vojno nadaljuje, dodaja, bi se lahko velike izgube, gospodarske težave in notranje napetosti še dodatno povečale.
»To bi v določenem trenutku v prihodnosti lahko vplivalo na njegovo politično usodo, če bodo ljudje okoli njega ocenili, da je bolje nadaljevati brez njega,« je poudaril.
Vse se lahko spremeni čez noč
Rosin trdi, da med ljudmi iz ruskega političnega in gospodarskega vrha ni več resnih pogovorov o popolni zmagi v Ukrajini. »Vidimo, da splošno nezadovoljstvo s to vojno narašča v vseh slojih družbe, od običajnih ljudi pa vse do oligarhov. Vse več ljudi si te vojne ne želi,« je dejal in dodal, da ne pričakuje uporov državljanov na ulicah. »V tem trenutku ne vidim ulične revolucije. Pomembnejše je, kaj si mislijo ljudje, ki imajo dostop do denarja, orožja in informacij,« je dejal.
Po njegovih besedah prav v teh krogih zdaj potekajo pogovori o različnih scenarijih in načinih za končanje vojne. »Če se bo v Rusiji kaj spremenilo, se bo to zgodilo zelo hitro in vsi bomo presenečeni. To se bo zgodilo čez noč, če se sploh kdaj bo,« je dejal Rosin.
Kot primer, kako krhek je lahko ruski sistem, je navedel upor vodje Wagnerja Jevgenija Prigožina junija 2023. »Za nas je bil to znak, kako votel je lahko ta sistem od znotraj. To je pogosto primer pri takšnih režimih. Zunaj delujejo zelo trdni, znotraj pa so lahko presenetljivo šibki,« je dejal.
Izgube presegajo število novih vojakov
Rosin trdi, da ruske izgube na bojišču zdaj presegajo število novih vojakov, ki jih Moskvi uspe nabrati. Kot drugo veliko težavo navaja gospodarstvo, predvsem posledice ukrajinskih napadov z dolgim dosegom na rusko naftno infrastrukturo in zahodnih sankcij.
Ocenjuje, da bi lahko ruski proračunski primanjkljaj letos dosegel okoli 10 bilijonov rubljev, kar je približno polovica zneska, ki ga Rusija namenja za obrambo. Ob tem sankcije Rusiji znatno otežujejo zadolževanje na mednarodnih trgih. Moskva bi lahko primanjkljaj poskušala nadomestiti z zvišanjem davkov ter dodatnimi zahtevami do oligarhov in podjetij, kar bi po Rosinovem mnenju lahko še dodatno povečalo nezadovoljstvo v državi.
Prihaja mobilizacija
Če želi vojno nadaljevati s trenutno intenzivnostjo, bo moral Putin najti nove vojake. Rosin meni, da je nova mobilizacija ena od možnosti. »V ruski družbi zdaj vsi 'vedo', da bo do mobilizacije prišlo. O tem se v Rusiji veliko govori. Vsi poznajo koga, ki dela v vojski in je dejal, da prihaja mobilizacija,« je poudaril.
Takšno pričakovanje bi po njegovih besedah celo lahko pomagalo Krmelju, saj se prebivalstvo postopoma privaja na možnost novega vala mobilizacije. Na neposredno vprašanje, ali pričakuje, da bo Putin kmalu sprejel takšno odločitev, pa Rosin ni podal trdne napovedi. »V tem trenutku so možnosti izenačene. Vsi mislijo, da prihaja. Sistem je pripravljen. Odločitve pa še nismo videli,« je dejal.
Napad na Nato
Rosin je za Telegraph spregovoril tudi o možnosti ruskega napada na katero od članic Nata, kar je še posebno občutljivo vprašanje za Estonijo, ki z Rusijo deli skoraj 300 kilometrov dolgo mejo. Njegova ocena je, da konvencionalni ruski napad na katero od članic Nata v bližnji prihodnosti ni verjeten. »Mislim, da Putin v tem trenutku razume, da 5. člen še vedno velja. Zato ne vidimo kratkoročne grožnje,« je dejal.
Pojasnil je, da v naslednjem »letu dni in še kaj več« ne pričakuje konvencionalnega ruskega napada na katero od članic zavezništva. Dolgoročno pa bo po njegovih opozorilih veliko odvisno od samega Zahoda. »Če bomo rusko grožnjo vzeli resno, nadaljevali vlaganja v obrambo, ohranili verodostojno odvračanje ter imeli verodostojne in financirane obrambne načrte, potem lahko Rusijo odvrnemo,« je dejal.
Državno sponzorirani terorizem
Rosin opozarja tudi na vse bolj agresivno rusko kampanjo sabotaž in subverzije v Evropi, za katero trdi, da jo večinoma organizira ruska vojaška obveščevalna služba GRU.
Po njegovih besedah so glavne tarče trenutno obrati obrambne industrije in logistični objekti, povezani z dobavo orožja Ukrajini. »To so sabotaže, nekonvencionalne dejavnosti, kibernetski napadi in informacijska vojna. To je tisto, kar se res dogaja,« je poudaril.
Za del ruskih dejavnosti je uporabil še bolj neposreden izraz. »Zlasti ko govorimo o kampanji sabotaž, bi lahko uporabili izraz 'državno sponzorirani terorizem', saj s tehničnega vidika gre natanko za to,« je za Telegraph sklenil Rosin.