Pobuda Tri morja je forum 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem, med njimi tudi Slovenije. Poljska in Hrvaška sta soustanoviteljici pobude, Slovaška pa ji bo predsedovala prihodnje leto. Strateške partnerice so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.
Hrvaški premier Andrej Plenković je na skupni novinarski konferenci s poljskim in slovaškim predsednikom Karolom Nawrockim in Petrom Pellegrinijem po koncu vrha dejal, da so "določene turbulence" v javni komunikaciji med ZDA in Evropo prehodne. Izrazil je prepričanje, da bosta strani ohranili močno partnerstvo, in poudaril, da mora Evropa krepiti strateško avtonomijo, a hkrati ohraniti tesne odnose z ZDA.
Pellegrini je medtem dejal, da je logično, da ZDA ob vlaganjih v Evropo skrbi tudi za njeno varnost. Nawrocki pa je zavrnil dvome o ZDA kot zanesljivem partnerju, ki jih je v Financial Timesu izpostavil poljski premier Donald Tusk.
Vrha pobude so se udeležili premierji ali predsedniki večine držav, ki sodelujejo v pobudi, ter ameriški minister za energijo Chris Wright. Slovenijo je v Dubrovniku zastopal podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle.
V okviru vrha, ki ga spremlja dvodnevni poslovni forum, so podpisali deset sporazumov, za katerimi stojijo ZDA. Wright je dejal, da so vredni milijarde in odpirajo novo dobo sodelovanja Washingtona s tem delom Evrope, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Sporazumi se med drugim nanašajo na sodelovanje pri uporabi jedrske energije v civilne namene in gradnjo plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, ter gradnjo podatkovnega centra za umetno inteligenco Pantheon v Topuskem, ki naj bi bil vreden več kot 50 milijard evrov.
Hrvaška in ZDA so podpisale tudi memorandum o energetski infrastrukturi in regionalni energetski varnosti, skupno izjavo o krepitvi sodelovanja pri civilni uporabi jedrske energije ter protokol o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Evropski investicijski sklad (EIF) in nacionalne razvojne institucije iz petih držav EU, vključno s Slovenijo, so v Dubrovniku medtem podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev novega sklada, namenjenega financiranju infrastrukturnih projektov v srednji in vzhodni Evropi. Ta naj bi omogočil najmanj dve milijardi evrov novih naložb.