Čeprav se je pred začetkom vrha nakazovalo, da bi se evropski voditelji utegnili odločiti, da uporabijo katero od alternativnih možnosti za zagotovitev novega dvoletnega financiranja Ukrajini, bodo najprej vendarle poskušali doseči dogovor o uporabi zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v Evropski uniji.
»Vsekakor si prizadevamo za preboj, kar pomeni, da se vsi strinjajo, da je vredno poskusiti in da bi bila uporaba ruskih sredstev za Ukrajino upravičena in dobra za Evropo. Vendar se bodo nekatere države borile do konca, da bi si zagotovile čim večje garancije,« je sporočil poljski premier Donald Tusk. Kot je še pojasnil poljski premier, zdaj evropske voditelje čaka veliko ur tehničnih razprav o uporabi teh sredstev, saj želijo Belgija in druge države, ki se bojijo povračil Rusije, jasna jamstva.
Kot je še dejal Tusk, uporaba proračuna EU za zagotovitev novih sredstev Ukrajini ne povzroča veliko navdušenja med ključnimi državami. Med državami, ki so nakazale, da bi bila uporaba proračuna EU najelegantnejša rešitev, je bila tudi Slovenija. »Raje bomo preučili odškodninsko posojilo na podlagi ruskih sredstev in poskušali zagotoviti jamstva za najbolj ogrožene države, kot je Belgija, da bodo te države prepričane, da so jamstva resna,« je povedal Tusk.
Evropske voditelje je ob začetku zasedanja nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v Belgijo pripotoval z Nizozemskega. Na štiri oči je o nujnosti uporabe ruskih zamrznjenih sredstev prepričeval belgijskega premierja Barta De Weverja, celotnemu zboru evropskih voditeljev pa je pojasnjeval, pred kakšnimi težavami se utegne znajti njegova država, če ji ne bodo zagotovili 90 milijard evrov posojila, ki naj bi ga najeli s pomočjo poroštva zamrznjenih sredstev ruske centralne banke.
Medtem ko se nadaljujejo prepričevanja De Weverja, so v javnost pricurljali osnutki sklepov vrha EU. Če bodo ti slednjič tudi sprejeti, bodo voditelji potrdili vzpostavitev novega posojila s pomočjo zamrznjenih sredstev. Kot je še zapisano v osnutku sklepov, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, naj bi posojilo Ukrajini zagotovili od drugega četrtletja leta 2026.
Če do pomladi ne bodo prejeli prvega obroka tega posojila, bo Ukrajina v letu 2026 soočena s primanjkljajem tuje pomoči v višini 45 do 50 milijard evrov, je razkril Zelenski. Pomanjkanje sredstev bo tudi povzročilo, da bo morala Ukrajina precej zmanjšati proizvodnjo dronov. Zelenski je še dejal, da je Ukrajina pripravljena sprejeti kakršen koli dogovor o uporabi ruskih državnih sredstev, vendar bi bil trenutni predlog o posojilu najbolj zaželen.
Če bo dosežen dogovor o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, se bo Ukrajina počutila bolj okrepljeno. Hkrati je še pristavil, da bi dogovor morali doseči najkasneje do konca leta.