Kairsko kazensko sodišče je 39-letno Sarah Kalifa in še enajst obtoženih spoznalo za krive sodelovanja v organizirani kriminalni združbi, ki naj bi iz tujine uvažala surovine za izdelavo sintetičnih drog in jih nato prodajala. Obsojeni so bili tudi zaradi nedovoljenega posedovanja orožja in streliva.
V postopku, ki so ga egiptovski mediji poimenovali »veliki primer z mamili«, je bilo obtoženih skupno 28 ljudi. Poleg dvanajstih smrtnih obsodb pa je sodišče devet obtožencev obsodilo na dosmrtni zapor, sedem jih je oprostilo.
Tožilstvo je primer utemeljevalo z izjavami 20 prič ter elektronskimi dokazi, med katerimi naj bi bili pogovori, fotografije in videoposnetki. Oblasti naj bi med preiskavo zasegle več kot 750 kilogramov drog in uvoženih surovin za njihovo izdelavo. Odkrile naj bi tudi dve stanovanji, preurejeni v laboratorija, ter neregistrirano strelno orožje in strelivo.
Trdi, da je mamila prvič videla pri policiji
Sarah Kalifa, ki je sicer najbolj znana po televizijski oddaji Nemogoča misija, v kateri je obravnavala teme, povezane s kriminalom, sočasno pa je tudi lastnica klinike za estetsko kirurgijo in produkcijskega podjetja za organizacijo prireditev, je vse obtožbe zanikala. Med enim od lanskih nastopov pred sodiščem je po poročanju egiptovskega državnega časnika Akhbar al Youm dejala, da mamil pred aretacijo ni nikoli videla. Prvič naj bi jih videla šele v prostorih egiptovskega organa za boj proti mamilom, kjer naj bi jo z njimi tudi fotografirali.
Sodišče je namero o izreku smrtnih kazni sporočilo že avgusta, dokončno sodbo pa je izreklo po pridobitvi verskega mnenja velikega muftija Egipta. To je v primerih, v katerih grozi smrtna kazen, obvezen postopek, čeprav muftijevo mnenje za sodišče ni zavezujoče. Sodba še ni pravnomočna, odvetnik Sarah Kalifa pa je že napovedal, da bo zoper odločitev sodišča vložil pritožbo.
Leta 2025 izvršili 23 smrtnih kazni
Egipt smrtno kazen med drugim predpisuje za naklepni umor, terorizem, nekatera kazniva dejanja spolnega nasilja in najtežje oblike trgovine z drogami. Po podatkih Amnesty International so egiptovska sodišča leta 2025 izrekla 492 smrtnih obsodb, 23 ljudi pa so usmrtili.
Ob tem organizacija opozarja, da Egipt smrtno kazen uporablja tudi za kazniva dejanja, pri katerih nihče ni bil naklepno ubit, denimo za trgovino z drogami. Po mednarodnih standardih bi jo države, ki je še niso odpravile, smele izrekati le za najhujša kazniva dejanja, povezana z naklepnim odvzemom življenja, vendar Egipt mednarodnemu pravu ne sledi.