Na prvi pogled je kanal v turški pokrajini Adana videti idilično. Ob njem se razprostirajo nasadi mandarinovcev, v bližini pa 65-letni pastir Ibrahim Yildiz pase ovce. Toda podoba se hitro spremeni, ko pogled doseže gore plastičnih drobcev ob vodi.
»Tako je že desetletje. Tukaj temu pravimo kanal umazanije. Moje živali ne dajejo več mleka,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Yildiz.
Turčija je postala glavno odlagališče evropskih plastičnih odpadkov, opozarjajo okoljevarstveniki. Evropska unija je leta 2025 v državo izvozila 510.000 ton plastike, dodatnih 140.000 ton pa je prišlo iz Velike Britanije. Evropska komisija je vrednost te trgovine ocenila na 94 milijonov evrov.
Odpadki onesnažujejo Sredozemsko morje in turijska kmetijska območja, predvsem z materiali, ki jih ni mogoče reciklirati. Skoraj 60 odstotkov uvožene plastike konča v pokrajini Adana, kjer deluje približno 170 podjetij za recikliranje. Gre za eno najrodovitnejših kmetijskih območij v državi, ki pridela več kot tretjino vseh turških citrusov, poroča AFP.
Plastični odpadki iz Evrope končajo v naravi
Ko odpadke odvržejo v naravo ali sežgejo na prostem, za njimi ostanejo velike količine umazanih plastičnih drobcev. Njihov izvor je pogosto mogoče prepoznati po embalaži: med njimi so plastični ovitki francoske šunke, prazne vrečke čipsa iz Avstrije in uporabljene vrečke paradižnikove omake iz Velike Britanije.
Morski biolog Sedat Gundogdu iz raziskovalne skupine za mikroplastiko (GRM) opozarja, da reke in poplave te delce iz Adane odnašajo v Sredozemsko morje. Njihovo kopičenje so na turški obali opazili že letos poleti.
»Izmerili smo koncentracije mikroplastike v Sredozemskem morju, ki so bile do 65-krat višje od doslej izmerjenih vrednosti. Do 93 odstotkov je izvira iz odpadkov, zdrobljenih v reciklažnih obratih,« je povedal za AFP.
Po njegovih besedah gre za okoljsko katastrofo z dolgotrajnimi posledicami. Ko mikroplastika enkrat doseže morje, se onesnaženju ne more izogniti celotno Sredozemlje.
Turška vlada zanika uvoz odpadkov
Turški minister za okolje Murat Kurum je očitke o uvozu odpadkov zavrnil. Trdi, da v državo prihajajo le materiali, primerni za recikliranje in nadaljnjo uporabo v proizvodnji.
»Uvoza odpadkov nikakor ne dovoljujemo. Kaj torej prihaja v državo? Zmleti granulirani material, ki se uporablja kot surovina v proizvodnji,« je 23. oktobra povedal novinarjem.
Priznal je, da so v Adani odkrili nezakonit uvoz odpadkov, vendar zatrdil, da so pristojni podjetja, pri katerih so ugotovili kršitve, zaprli in kaznovali.
Gundogdu meni, da globe in inšpekcijski nadzori ne zadostujejo. »Trgovino z odpadki moramo enkrat za vselej končati. To je nova oblika kolonializma,« je opozoril.
Po njegovih besedah je mogoče reciklirati le približno devet odstotkov plastike. Poskus recikliranja materiala, ki je bil že v osnovi zasnovan za enkratno uporabo, je drag, zato Evropa svoje odpadke pošilja v druge države. »V tem primeru je recikliranje iluzija,« je dejal za AFP.
Prebivalci: evropski odpadki nas zastrupljajo
V revnejšem predmestju Adane Küçükdikili prebivalci opozarjajo, da imajo dovolj onesnaževanja. Podjetjem za recikliranje očitajo, da redno sežigajo odpadke na prostem, požare pa predstavljajo kot nesreče.
Po podatkih raziskovalne skupine GRM v Turčiji vsako leto v obratih za recikliranje zabeležijo skoraj 200 požarov.
»Adana ni evropsko odlagališče!« so avgusta vzklikali protestniki.
Murat Esin, ki živi v neposredni bližini enega od obratov za recikliranje, je svoje pritožbe naslovil celo na najvišje predstavnike turške vlade, vendar pravi, da se ni nič spremenilo.
»Zaradi smradu in pepela, ki prekriva vse, ne moremo dihati. Primerov raka je vse več, vendar nas nihče ne posluša,« je povedal za AFP.
Okoljevarstveni aktivist Yasar Gokoglu opozarja, da je sežiganje najcenejši način odstranjevanja plastike, ki je ni mogoče reciklirati.
»Sežiganje je za ta podjetja edini način, da se brezplačno znebijo nereciklabilnih odpadkov. Evropejci si morda pomirjajo vest z ločevanjem odpadkov, vendar morajo vedeti, da njihovi odpadki končajo pri nas in nas zastrupljajo,« je dejal.
Nova evropska prepoved bi lahko položaj še poslabšala
Turčija bo na podnebni konferenci COP31 v Antalyi posebno pozornost namenila tudi kampanji Nič odpadkov, ki jo vodi prva dama Emine Erdogan. Na turškem ministrstvu za okolje poudarjajo, da je treba plastiko, uvoženo za recikliranje, predelovati brez škodljivih vplivov na okolje ter zagotoviti učinkovit nadzor in sledljivost ravnanja z odpadki.
Toda okoljevarstvenike skrbi tudi nova evropska zakonodaja. Prepoved izvoza plastičnih odpadkov v države zunaj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo začela veljati 21. novembra. Ker je Turčija članica OECD, prepoved zanjo ne bo veljala, zato bi se lahko količine odpadkov, ki prihajajo iz Evropske unije, še povečale.
»COP31 je priložnost,« je ocenil Gundogdu. Po njegovem mnenju bi morala konferenca spodbuditi razpravo o odgovornosti držav izvoznic in končati prakso, pri kateri bogatejše države svoje okoljske težave prelagajo na druge.
