Nielsen dodaja, da se ljudje zaradi Trumpovih napovedi ne počutijo več varne. Posebej ga skrbi vprašanje, ali bo zveza Nato v primeru spopada z Združenimi državami branila Grenlandijo. Priznal je, da dvomi o varnostnih zagotovilih zavezništva.
Trump medtem odkrito zagovarja priključitev Grenlandije in trdi, da je ta poteza nujna za ameriško nacionalno varnost ter nadzor nad Arktiko. Na svoji platformi truth social je pred kratkim zapisal: »Nata ni bilo, ko smo ga potrebovali, in ga ne bo, če ga bomo potrebovali. Spomnite se Grenlandije, tistega velikega, slabo vodenega kosa ledu!!!«
Napetosti se širijo
To ni edina tarča Trumpove zunanje politike. Predsednik je odkrito napovedal, da po Iranu razmišlja o novih ciljih, med katerimi izpostavlja Kubo. »Kuba je naslednja,« je dejal na vrhu v Miamiju. Pentagon naj bi se že pospešeno pripravljal na različne scenarije, če bi Trump res ukazal posredovanje. Kolumbijskega predsednika Gustava Petra je obtožil vpletenosti v trgovino z drogo, čeprav je po februarskem srečanju retoriko omilil in ga opisal kot »odličnega«.
Omenil je tudi vojaško posredovanje v Mehiki, da bi ustavil tihotapljenje mamil.
Bela hiša doslej ni izključila možnosti uporabe vojaške sile, kar med članicami Nata zbuja resno zaskrbljenost in dodatno zaostruje odnose znotraj zavezništva, poroča portal Newsweek.