Vodja skrajno desnih Bratov Italije Meloni je prva predsednica kakšne italijanske vlade. Njena desna koalicija, v kateri sta poleg Bratov Italije še stranki Liga in Naprej, Italija, bo v petek vladala že 1.413 dni in tako presegla rekord druge vlade pokojnega Silvia Berlusconija med letoma 2001 in 2005, ki je znašal 1412 dni.
V pregovorno nestabilni italijanski politiki so pred Meloni več kot tisoč dni zdržale le štiri vlade - poleg Berlusconijeve druge še njegova četrta vlada (2008-2011) ter vladi Mattea Renzija (2014-2016) in Bettina Craxija (1983-1986). V povprečju so italijanske vlade na položaju obstale okoli 14 mesecev, najkrajši staž pa je imela vlada Amintoreja Fanfanija, ki je leta 1954 zdržala le 22 dni.
Bratje Italije bodo mejnik obeležili v petek v pristaniškem mestu Bari. Tam namerava Meloni pred več tisoč privrženci ter člani vlade podati bilanco skoraj štiriletnega vladanja svoje desnosredinske koalicije. Hkrati želi stranka pokazati svojo sposobnost mobilizacije in začeti priprave na parlamentarne volitve prihodnje leto.
Obenem bodo v Bariju potekali protesti, ki jih organizira zavezništvo levih gibanj in združenj. Na njih naj bi demonstranti med drugim protestirali proti italijanski zunanji in obrambni politiki, vse višjim cenam goriva ter varčevalnim ukrepom na socialnem področju.
Analitiki ocenjujejo, da bo rekord verjetno okrepil podobo Meloni v Italiji, ki je v zadnjih 80 letih imela skoraj 70 vlad in se pripravlja na volitve prihodnje leto.
Ker Bratje Italije v javnomnenjskih raziskavah nenehno vodijo, bi se lahko zdelo, da je Meloni na dobri poti, da prihodnje leto ponovi zmago iz leta 2022. A letos jo je sicer znatno oslabil poraz na referendumu o reformi pravosodja, ki je sprožil tudi vprašanja o delovanju vlade.
Kritiki opozarjajo, da vlada premierke Meloni, ki je prisegla 22. oktobra 2022, doslej ni izpolnila številnih predvolilnih obljub, njenima koalicijskima partnericama javnomnenjska podpora pada.
Po drugi strani se med Italijani krepi naklonjenost do letos ustanovljene skrajno desne stranke Nacionalna prihodnost nekdanjega generala Roberta Vannaccija, ki v javnomnenjskih raziskavah dosega okoli sedem odstotkov podpore. Njegova stranka bi se lahko prihodnje leto izkazala za ključnega akterja pri oblikovanju vlade.