Število prebivalcev z visoko izobrazbo se razlikuje od države do države, glede na najnovejšo analizo pa je največ diplomantov na severu Evrope.
Leta 2022 je imelo v Evropski uniji 31,8 % odraslih visoko izobrazbo. Največji delež so imele Irska (49,8 %), Švedska in Norveška (45 %) ter Latvija (44 %). V Franciji je imelo visoko izobrazbo 38,2 % prebivalcev, v Španiji pa 38 %. Slovenija se ponaša s 36,6 % prebivalcev z visoko izobrazbo v letu 2022, nekaj več kot je bilo v enakem obdobju visoko izobraženih v sosednji Avstriji (33,4%) in skoraj dvakrat več kot v Italiji (18,5%). Na dnu lestvice se je znašla Romunija, in sicer je imela v letu 2022 samo 17,4 % visoko izobraženih ljudi.
Visoka izobrazba raste predvsem pri mladih
Med mlajšimi odraslimi (25–34 let) je imelo v Evropski uniji leta 2022 visoko izobrazbo 42 % prebivalcev, kar pomeni močno rast v primerjavi z 19,1 % leta 2004, kažejo statistični podatki. Najbolj izstopa Irska z 62,3 % mladih z visoko izobrazbo, medtem ko imata Finska in Islandija v tej starostni skupini presenetljivo nižji delež od evropskega povprečja. Deset držav EU še vedno zaostaja za ciljem 45 % do leta 2030, kar kaže na počasnejši napredek, navaja Euronews.
Ženske bolj izobražene kot moški
V vseh 35 evropskih državah z dostopnimi podatki so ženske med 25. in 34. letom starosti izobražene bolj kot moški. Leta 2022 je imelo visokošolsko izobrazbo 47,6 % žensk in 36,5 % moških. Največje razlike v prid žensk beležijo Islandija (25,4 odstotne točke), Slovenija (23,8) in Slovaška (22,8). Najmanjša razlika je v Turčiji (1,3), Švici (3,6) in Nemčiji (4,6).
V nekaterih državah precej nizka raven izobrazbe
V štirih državah EU - Portugalski, Italiji, Malti in Španiji - ima več kot 40 % prebivalcev nizko izobrazbo. V Turčiji je ta delež kar 61,8 %, kar je najvišje med vsemi analiziranimi državami.
Izobraževanje odraslih vse bolj pomembno
V času digitalizacije in avtomatizacije trga dela postaja ključnega pomena tudi izobraževanje odraslih (25–64 let). V EU se je leta 2022 izobraževalo 11,9 % odraslih, največ na Švedskem (36,2 %), najmanj pa v Bolgariji (1,7 %). Na splošno velja, da nordijske države vodijo tudi na tem področju, medtem ko so balkanske države izrazito pod evropskim povprečjem.
