Vili Beroš, hrvaški minister za zdravstvo: Verjamem, da boste tudi Slovenci poleti lahko lovili sončne žarke na Hrvaškem

Sabor me je imenoval za ministra 31. januarja letos, na ministrstvo za zdravstvo pa sem prišel že pred dvema letoma kot pomočnik tedanjega ministra. Premier Andrej Plenković je ob mojem imenovanju dejal, da bo ena od mojih glavnih nalog ta, da se spopadem s prihajajočo pošastjo. Koronavirus je trkal na vrata Evrope, mi pa smo se že lotevali nalog, da se hrvaški zdravstveni sistem pripravi na grožnjo. Bil sem v nenehnem stiku z direktorji največjih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, preverjal sem njihovo organiziranost in pripravljenost na to, kar bi lahko prišlo na Hrvaško. Pripravljali smo se na vse možne scenarije. Strahu ni bilo ne pri meni ne pri mojih sodelavcih, saj smo se zavedali, da se s to okužbo moramo srečati. Poleg tega se kot zdravnik nenehno srečujem z izzivi med življenjem in smrtjo. Vemo, da bo težko, a verjamemo, da je mogoče zmagati tudi v najtežjih situacijah. Je pa to pomemben izpit tudi za hrvaški zdravstveni sistem. Na srečo se zdaj uspešno drži, njegovo moč potrjujejo tudi naši rezultati.

Za zdaj imamo dobre rezultate. Na Hrvaškem je v tem trenutku 1222 okuženih, od katerih je četrtina v bolnišnicah, drugi se z blagimi simptomi zdravijo doma, 40 ljudi je na respiratorju. Žal je umrlo 18 oseb, največ od njih v zreli življenjski dobi, večina je že prej imela resne zdravstvene težave, med umrlimi pa je tudi oseba srednjih let, ki prej ni bila resno bolna. To je samo še ena potrditev tega, kar nenehno govorimo. Pazite se, korona ne prizanaša nikomur, posledice pa so lahko zelo težke in pogubne. Stanje, kakršno je zdaj pri nas, je rezultat skupnih naporov zdravstvenih delavcev in velikega števila državljanov, ki spoštujejo ukrepe samozaščite, ostajajo doma in se izogibajo stikom na ulici ter druženju. Brez tega bi bila situacija veliko slabša. Trendi v zadnjih dneh so dobri, v Zagrebu in Istri število okuženih pada, nekaj več jih je v Dalmaciji in Slavoniji, verjamem pa, da bo število okuženih še naprej padalo, število ozdravelih pa raslo. Če se bodo državljani še naprej vedli disciplinirano, pričakujem, da se bo čez dva, tri tedne krivulja obrnila navzdol.

Verjeti in si želeti, da bo epidemije konec, je človeško, a nihče ne ve zagotovo, kdaj bo to. Maj, junij, julij, ne vem. Če gledam gibanje okužbe in vse njene faze na Kitajskem, kjer se je vse začelo, in če njihove izkušnje prenesem v našo situacijo, se lahko pričakuje, da bo junija konec. Je pa treba biti previden, ker je koronavirus nekaj povsem novega. Optimizem da, a ob veliki previdnosti.

Mislite, da bodo višje temperature pomagale v boju proti koronavirusu?V primeru sezonskih viroz toplo vreme in višje temperature zraka pozitivno vplivajo na njihov potek. Pri koronavirusu pa ni povsem gotovo, da se bo vedel tako, ko bo prišlo toplo vreme. S tem virusom nimamo izkušenj, ničesar ne moremo napovedati z gotovostjo, tudi naši epidemiologi so zadržani, ko gre za to vprašanje.

Tako mi na Hrvaškem kot vi v Sloveniji morate verjeti, da bomo poletje preživeli na hrvaških plažah. Brez optimizma ni zmage. Tudi sam sanjam, da se spet sončim na svojem rodnem Hvaru, v Jelsi. Glede na trenutno situacijo pri vas v Sloveniji in pri nas na Hrvaškem je veliko razlogov za optimizem. Disciplina državljanov zelo pomaga pri tem, da je trend pozitiven, in verjamem, da bomo, če bomo pri tem vztrajni, lahko šli proti želenemu poletnemu cilju – dopustu na Jadranu.

Res ostaja meja za potniški promet zaprta, spremembo režima pa lahko pričakujemo, ko se bo situacija pri vas in pri nas stabilizirala. Enako velja za odprtje kavarn in zagon drugih dejavnosti, ki so bile za nas do včeraj povsem normalne. Ko bomo popolnoma prepričani ali skoraj popolnoma prepričani, da se nam to ne bo vrnilo in nas udarilo v glavo kot bumerang, z eskalacijo števila okuženih, bodo na dnevni red prišle tudi takšne odločitve. Iskreno rečeno so nam zdaj bolj v mislih šole in fakultete in to, kako jim omogočiti nadaljevanje varnega dela.

Vsi ti dogodki, o katerih govorite, bodo morali počakati na neke druge čase, ki bodo varnejši za zdravje vseh ljudi. Prestavljene so olimpijske igre na Japonskem, evropsko nogometno prvenstvo, teniški turnir v Wimbledonu in še bi lahko našteval. Tudi meni je žal zaradi tega tako kot vam, ampak ne moremo z glavo skozi zid. Jasno je, da se veliko dogodkov ne bo zgodilo takrat, ko so bili načrtovani. Organizatorji morajo sporočiti svoji publiki, da dogodkov ne bo, dokler bo trajalo takšno stanje. Če se bo odvijalo tako, kot si vsi želimo, pa se morda konec junija vidimo na festivalu Inmusic v Zagrebu. Kdo ve…

Predsednik vlade Andrej Plenković nas vse spodbuja, da si aktivno izmenjujemo informacije, tako bilateralno kot v EU-telesih. Na začetku smo imeli nekoliko različne poglede na ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, in nekoliko različne ocene, v katero smer se bo gibala okužba, a se je hitro pokazalo, da epidemija koronavirusa za njeno zaustavitev zahteva odločne ukrepe. V prihodnosti bo naše mednarodno sodelovanje pomembno, saj nihče ne more biti dobro, če je slabo njegovemu sosedu.

Naša izkušnja na Hrvaškem kaže, da so starejši ljudje najbolje zaščiteni v domovih za ostarele, kjer se nadzoruje njihovo gibanje v domovih in upošteva vse ukrepe samozaščite ter testira osebje. Na Hrvaškem je koronavirus prizadel samo en dom za ostarele v Splitu. Na vso srečo so vsi hitro reagirali in poskrbeli za vse oskrbovance. To smo pričakovali in na to smo bili pripravljeni. V domovih ni obiskov, pazi se na čistočo in tako se ta najobčutljivejša populacija najbolje varuje. Nisem prepričan, da bi bila selitev starejših oseb iz domov za ostarele v hiše in stanovanja družin dobra rešitev. Bojim se, da bi bili tako še bolj izpostavljeni morebitni okužbi.

Naši epidemiologi so rekli, da morajo maske nositi samo osebe, ki imajo katero od respiratornih težav. Za zdrave ljudi ni potrebna. No, če pa se nekdo bolje počuti z masko ali misli, da bo s tem bolj zaščiten, naj jo nosi. Resnica je, da so glede maske mnenja v svetu deljena, gotovo pa je, da ne more škoditi.

Moja specializacija je nevrokirurgija, kot minister za zdravstvo na Hrvaškem pa glede vsega, kar je povezano z epidemijo, popolnoma zaupam strokovnjakom – epidemiologom, infektologom in drugim, ki jim je to področje strokovno bližje. Seveda kot zdravnik spremljam – kolikor v tem času lahko – vse, kar se v medicini in zdravstvu dogaja v svetu, ko gre za vprašanje koronavirusa. Hkrati sem zelo ponosen na to, da imamo na Hrvaškem strokovnjake na svetovni ravni, ki se uspešno borijo z vsemi izzivi.

Najpomembnejše od vsega se mi zdi iskanje cepiva, ki bi moralo zaščititi zdravje največjega števila ljudi v prihodnosti, kot se je že zgodilo v primeru mnogih bolezni.

V vseh pogovorih s strokovnjaki za področje viroz in virusov sem dojel, da še vedno ni enega učinkovitega zdravila in da eksperimentirajo z mnogimi, da bi prišli do rešitve. Eno od takšnih zdravil je tudi antibiotik Sumamed, ampak to je bolje prepustiti strokovnejšim od nas.

Verjamem, da hitreje kot v prejšnjih letih. Zdaj imamo v raziskovalnih laboratorijih veliko močnejšo tehnologijo, vse države so pripravljene vložiti več sredstev v iskanje učinkovitega cepiva, zato lahko verjamemo, da bo šlo hitreje kot sicer. Časovno je to težko določiti, je pa pomembno za ves svet, da se najde učinkovito cepivo in da je, kar je še pomembnejše, dostopno vsem ljudem v vseh državah, ne glede na njihovo bogastvo in ekonomsko moč. Mislim, da je boj s koronavirusom boj za dobrobit celotnega človeštva.

Hrvaški zdravstveni sistem smo že na začetku leta začeli intenzivno pripravljati glede na pričakovane potrebe. V Zagrebu, Reki, Osijeku in Splitu imamo pripravljene centre za primarno skrb za tiste, ki so zboleli za koronavirusom. V primarnem intenzivno-respiratornem centru KB Dubrava imamo 270 dodatnih postelj, z možnostjo dodatnih 300, v ekspedicijskem taboru hrvaške vojske, ki smo ga postavili ob KB Dubrava, pa imamo 230 postelj, kjer so tudi instalacije za pretok kisika. Poleg tega smo za bolnike z lažjimi simptomi pripravili kapacitete v sekundarni in terciarni liniji, z upanjem, da nam jih ne bo treba uporabljati. Ničesar nismo hoteli prepustiti naključju, ker se ne smemo igrati z zdravjem naroda in ga izpostavljati tveganju. Za najhujše bolnike imamo pripravljene postelje v enotah za intenzivno oskrbo z več kot 800 respiratorji. Nihče ni srečnejši od mene, da nam jih ni treba uporabljati.

Kot že rečeno, imamo za najteže bolnike pripravljene postelje v oddelkih za intenzivno nego z več kot 800 respiratorji. S tem številom smo šli v priprave na boj z epidemijo. Hkrati so bili naročeni novi respiratorji, tako samostojno kot v skupni kvoti opreme, ki jo nabavlja Evropska unija, tako da bomo kmalu imeli bistveno več respiratorjev. Verjamem in si želim, kot minister in zdravnik, da bo večina od njih še vedno ostala samo za vsak primer.

V vaših medijih sem bral o tem, kako so prevaranti poskušali izigrati nakup opreme za vaše potrebe. Žal so vedno obstajali in bodo vedno obstajali ljudje, ki bodo takšne težave poskušali izkoristiti na najbolj grd način. Na srečo je na drugi strani veliko več tistih, ki so se izkazali za velike ljudi in so svoje znanje, sposobnosti ter denar namenili ljudem in državam, ki v teh težkih trenutkih potrebujejo pomoč.

Ta pandemija je onemogočila običajne tokove nakupa medicinske opreme, posebno zaščitnih sredstev. Naenkrat so bile potrebe po njih zelo velike, možnosti dobave pa omejene. Kot vsi drugi opremo nakupujemo na svetovnem tržišču, največ na Kitajskem, pa tudi v drugih državah. Situacija nas je prisilila, da aktiviramo tudi proizvodnjo v naši državi. Zaščitne opreme je za naš bolnišnični in zdravstveni sistem dovolj, se pa manko čuti na prostem trgu.

Donacija, o kateri govorite, je samo ena od mnogih, ki so prišle iz drugih držav. Bilo jih je veliko in še vedno prihajajo. Iz Kitajske so prišle donacije, za katere se je dogovoril naš premier z vodstvom te države.

Po strokovnih ocenah naših epidemiologov testiranja od začetka opravljamo ciljano. Kasneje se je krog oseb, ki jih testiramo, razširil, posebno na tiste, ki so v zdravstvenem sistemu, da bi se zaščitili pred vstopom virusa med zdravstvene delavce. Rezultati, ki jih imamo na Hrvaškem, potrjujejo, da je bil to dober pristop.

Drive in testiranje smo uvedli v Zagrebu, obstaja pa tudi v Pulju. Jemanje vzorcev na ta način poteka veliko hitreje in z zelo malo stikov med pacienti in zdravstvenim osebjem. V vsakem primeru se je pokazalo za učinkovito in hitro.

Ali čez nekaj tednov lahko računamo na teste, ki bi jih lahko opravljali tudi doma?Na Hrvaškem za zdaj ne načrtujemo uvedbe samotestiranja, ker na tržišču, kolikor nam je znano, ni dovolj zanesljivih testov za kaj takega.

Velika Britanija je virusu hotela pustiti, da med populacijo »opravi svoje«, vendar so morali zelo hitro spremeniti strategijo. Tudi Švedska je imela liberalen odnos do korone, a zdaj spreminja taktiko. Mislim, da moramo najprej »ubiti« koronavirus, potem pa bomo delali analize in strokovne študije o tem, kaj in kako je najbolje narediti v boju proti koroni.

O taktiki za naslednje srečanje s korono bomo razmišljali šele takrat, ko bomo obvladali epidemijo.

Za zdaj evidence okuženih, obolelih, hospitaliziranih, testiranih, umrlih in ozdravelih vodimo na dnevni bazi in še vedno ne vemo, ali gremo proti vrhuncu, ali nas čaka umiritev situacije, tako da bo za analize več časa takrat, ko bo epidemija za nami.

Če sodimo po tem, da se je virus na Kitajskem vrnil, čeprav resda v manjšem obsegu, potem je sporočilo, da koronavirus ne odneha zlahka, jasno. Ali se ga bomo do poletja rešili za vedno, ali se bo podaljšal v jesen, ali se bo po poletju spet vrnil jeseni, je težko napovedati. Jasno je samo to, da ni lahek nasprotnik in da se bomo z njim morali močno boriti.

Kako ste sprejeli šalo na račun koronavirusa, kjer ste na fotografiji kakih 30 let starejši in pravite, da je konec karantene?Če ne bi bilo šal, bi bila ta situacija še veliko težja. Tudi sam sem se nasmejal ob tej šali, pa tudi ob mnogih drugih. Lepo je videti, da je duh naroda nezlomljiv in da ljudje tudi na najtežjo situacijo znajo pogledati z vedrejše strani. Šale so dobre za ohranjanje mentalnega zdravja. Posebno ko smo največji del časa zaprti v svojih domovih. Komaj čakam, da se vsi skupaj dobro nasmejimo ob koncu te koronaepizode.

Dobro in malo. Začenjam zgodaj zjutraj in hodim spat pozno ponoči. Tako mora biti, ker je polno dela, ampak upam, da bo kmalu minilo.

Malo si bom odpočil, kot vsi ljudje okoli mene, ki se borijo z izzivi okoli koronavirusa. Potem bom v miru popil dober kapučino in zasukal rokave ter začel reševati vsa tista vprašanja v hrvaškem zdravstvu, ki zdaj čakajo. Teh pa je kar nekaj…