Lokalni delavec je namreč okoli osme ure zjutraj opazil, da s hriba pada kamenje, in je takoj obvestil pristojne službe. Na podlagi njegovega opozorila so oblasti nemudoma odredile evakuacijo več kot 60 prebivalcev iz ogroženih stavb v podnožju. Vendar se je zemeljski plaz sprožil ravno v času, ko je potekal umik ljudi. Zaradi tega je del prebivalcev ostal ujet pod zemljo in porušenimi zgradbami.
Dramatičnost dogodka v Chongqingu so zabeležili tudi posnetki. Državna televizija CCTV je objavila zračne posnetke trenutka, ko se kamenje in zemlja usujeta na stanovanjske zgradbe. Agencija Reuters pa je potrdila avtentičnost posnetka z armaturne kamere, objavljenega na platformi X.
Obsežna reševalna akcija
Točno število pogrešanih oseb za zdaj ni znano, saj reševalci še pregledujejo območje. Uradna tiskovna agencija Xinhua poroča, da so izpod ruševin doslej rešili devet oseb, pri čemer nihče od njih ni v smrtni nevarnosti. Kitajsko ministrstvo za upravljanje izrednih razmer je zaradi razsežnosti nesreče aktiviralo drugo stopnjo pripravljenosti.
V uradni izjavi so pojasnili, da so na prizorišče poslali posebno reševalno ekipo, ki šteje sto ljudi. Skupno na kraju dogodka posreduje 206 gasilcev in reševalcev, ki pri delu uporabljajo 49 specializiranih vozil za iskanje in reševanje. Kitajski voditelj Xi Jinping je po nedavnih nesrečah pozval k »vsestranskim« naporom pri reševanju prizadetih, kar se odraža v hitrem posredovanju ekip.
Smrtonosno poletje kot posledica ekstremnega vremena
Petkov dogodek v Chongqingu ni osamljen primer, temveč del širšega vzorca ekstremnih vremenskih pojavov, ki so prizadeli Kitajsko. V začetku julija so hude nevihte, tornadi in poplave po državi terjali najmanj 15 življenj. Še hujša tragedija se je zgodila 8. julija, ko je v plazu v provinci Gansu na zahodu države umrlo najmanj 21 ljudi, reševalne ekipe pa so tam delo že zaključile.
Plaz je v okrožju Tanchang pod seboj pokopal 33 ljudi, med katerimi so bili večinoma začasni delavci na državni gozdarski kmetiji. Konec junija pa je v provinci Hunan zaradi močnega deževja plaz porušil hišo. Takrat sta pod ruševinami ostali ujeti dve osebi, od katerih so eno kasneje našli mrtvo.
Vpliv podnebnih sprememb in človeškega dejavnika
Gorska območja s strmimi dolinami na Kitajskem so pogosto izpostavljena tovrstnim nevarnostim, zlasti v sezoni monsunskega deževja. Strokovnjaki pa opozarjajo, da bodo podnebne spremembe verjetno še povečale tako pogostost kot intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Podatki kažejo, da so naravne nesreče v prvi polovici leta 2025 prizadele več kot 23 milijonov ljudi in povzročile za več kot 7,5 milijarde dolarjev neposredne gospodarske škode.
Kitajska ima sicer dolgo zgodovino uničujočih nesreč, med katerimi izstopajo poplave leta 1998, ki so zahtevale 4150 življenj, in potres v Sečuanu leta 2008 s skoraj 70.000 žrtvami. Vendar niso vse nesreče zgolj posledica naravnih sil, saj so nekatere, kot plaz v Shenzhenu leta 2015, posledica človeških dejavnikov. Takrat je plaz sprožil kup nezakonito odloženega gradbenega materiala, ki je zasul 33 zgradb.