Ko govorimo o zadnjem jurišu lahke konjenice, imamo v mislih dva dogodka. Simbolični konec pomembne vloge konjenice v sodobnem vojskovanju se je zgodil leta 1854 v bitki pri Balaklavi na Krimu. Tedaj je britanska vojska spoznala, kaj pomeni sodobno topništvo. Ker pa simbolni konec običajno ni zadnji primer, ko nekdo nekaj poskusi, ampak zgolj svarilo, da takšno početje ni več smotrno, se je za juriš konjenice v bitki pri Polojih leta 1942 odločila tudi italijanska vojska, ki je napadala partizane.
No, med rusko invazijo na Ukrajino, ki jo je zaznamovalo zlasti vojskovanje z droni, pa se konji vračajo na bojišče v večjem obsegu. Ruske in ukrajinske sile namreč v vedno večji meri uporabljajo konje, mule in osle – tiho in poceni alternativo, ki ne potrebuje goriva, a prinaša povsem nove taktične izzive in nevarnosti.
Nevidnost proti tehnologiji
Glavni razlog za uporabo živali je prav popolna zasičenost bojišča z droni. Vsako motorno vozilo – od oklepnikov do kvadrociklov – oddaja specifičen zvok in toploto, zaradi česar so lahka tarča. Konji so v določenih pogojih, kot sta gosta megla in težko prehoden teren, manj opazni, čeprav njihova toplotna sled za sodobne termovizijske kamere še vedno predstavlja svetlo točko na zaslonu. Zanemarljiv pa ni niti podatek, da so Rusi v Ukrajini izgubili že ogromno motorizirane vojaške opreme. Svoje zaloge pa prepočasi obnavljajo.
Število živali na fronti se je močno povečalo konec leta 2025, predvsem v bližini vročih točk, kot sta Pokrovsk in Zaporižija. Ruske sile jih uporabljajo za dostavo streliva in zalog na fronto. Za transport majhnih skupin vojakov do ukrajinskih položajev. Ukrajinske enote pa so že poročale o uporabi zajetih ruskih konjev za prevoz ranjencev.
»Žive platforme« za Starlink
Nekatere uporabe mejijo na bizarno. Ruski vojaki so konje spremenili v mobilne komunikacijske točke. Na živali so pritrjevali kamere in terminale za satelitski internet Starlink. Prek poceni pametnih telefonov so nato v živo prenašali sliko poveljnikom, ki so jahače usmerjali na daljavo. Ta praksa se zna zdaj sicer spremeniti, saj je Elon Musk zagotovil, da je podjetje našlo rešitev in ruskim vojakom onemogočilo neodobreno uporabo Starlinka.
Kljub poskusom ruske propagande, da bi to prikazala kot »oživljanje elitne konjenice«, so posnetki z bojišč neizprosni. Droni ne izbirajo tarč. Številni videoposnetki prikazujejo napade na konjenike, kjer eksplozije povzročijo paniko in smrt tako živali kot jahačev. Pavlo Narožnji, strokovnjak za logistiko, opozarja, da je konj velika in nerodna tarča, ki brez dodatnih vozov ne more nositi večjih količin težkega streliva, kar omejuje njegovo dejansko uporabnost.
Medtem ko Rusija konje uporablja množično in pogosto stihijsko, ukrajinske specialne enote živali uporabljajo za specifične, strogo načrtovane operacije. V enem primeru so konje uporabili za globok prodor na zasedeno ozemlje, kjer bi bila uporaba vozil zaradi minskih polj in hrupa še bolj podobna samomoru.
Živali tudi v drugih vojskah
Uporaba živali v 21. stoletju ni omejena le na Ukrajino. Tudi najsodobnejše vojske sveta ohranjajo tovrstne enote za posebne terene. ZDA so mule uporabljale v gorah Afganistana. Indija se nanje zanaša v visokogorju Himalaje. Švica še vedno vzdržuje gorske enote s tovornimi živalmi.
Štiri leta po začetku invazije so meje med visokotehnološkim vojskovanjem in arhaičnimi metodami vse bolj zabrisane. Vrnitev konj na bojišče ni znamenje napredka, temveč neusmiljena prilagoditev realnosti, kjer tehnološka premoč dronov sili vojake v iskanje najpreprostejših načinov za preživetje in oskrbo. Navsezadnje konj na ukrajinskem bojišču ne predstavlja romantike preteklosti, temveč brutalno realnost sodobne vojne popolnega izčrpavanja nasprotnika in obupa.