Obiskovalci vpisujejo svoja imena in številke osebnih izkaznic ter podpisujejo, da bi potrdili, da jih ni nihče prisilil ali zvabil k udeležbi pri bogoslužju, poroča BBC. Čeprav ti obrazci nimajo nobene uradne pravne veljave, jih cerkve hranijo kot zaščito v primeru, da desničarske skupine ali polici prekinejo molitveni zbor in jih obtoži poskusa nezakonitega spreobračanja prisotnih.
BBC piše, da se je ta praksa začela konec avgusta, tik pred uveljavitvijo novega, izjemno strogega zakona proti verskemu spreobračanju v indijski zvezni državi Maharaštra, katere glavno mesto je Mumbaj.
Zakon prepoveduje verska spreobračanja, ki bi bila posledica sile, prevare, prisile ali nagovarjanja. Kdor koli želi prostovoljno zamenjati vero, mora o tem vnaprej obvestiti državne oblasti. Kazni za kršitev zakona znašajo do sedem let zapora, za ponovljeno kaznivo dejanje pa se lahko izreče tudi do 10 let zapora.
Strah med verskimi manjšinami
BBC navaja, da je strah najizrazitejši med verskimi manjšinami, zlasti kristjani. Zagovorniki človekovih pravic poudarjajo, da so v zadnjih mesecih vedno pogostejša poročila o neznanih osebah, ki vpadajo na krščanske molitvene zbore, sprašujejo prisotne in jih preverjajo, ali jim je bilo za prihod kar koli ponujeno.
Nedavna preiskava lokalnih medijev je v samo nekaj mesecih ugotovila pet prekinitev krščanskih molitev v okolici Mumbaja, kar je privedlo do policijskih preiskav. Večina jih je bila sprožena proti samim organizatorjem molitev in vernikom, le dve pa proti pripadnikom radikalne hinduistične skupine Bajrang Dal.
Hinduistične nacionalistične skupine že dolgo obtožujejo krščanske organizacije, da uporabljajo denar, brezplačno šolanje ali zdravstveno oskrbo za spreobračanje revnih skupnosti v krščanstvo. Po zakonu lahko pod prepovedano »vabljenje« spada ponujanje zaposlitve, brezplačno izobraževanje v verski ustanovi in celo obljuba boljšega načina življenja oziroma »božanskega zdravljenja«.
Pravni strokovnjaki so za BBC opozorili, da je opredelitev tako nejasna, da se lahko vsakršna ponujena pomoč ali korist razglasi za kaznivo dejanje, pri čemer je breme dokazovanja nedolžnosti prevaljeno na obtoženo osebo.