Vendarle za mizo: Pogajanja potekajo tudi s predstavniki evropskih držav

Devet mesecev od zadnjih večjih pogajanj med Ukrajino, Rusijo in ZDA o koncu vojne v Ukrajini v Abu Dabiju potekajo nova mirovna pogajanja, ki bodo trajala vsaj dva dni. Teh se udeležujejo tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije, čeprav je Moskva še v ponedeljek vztrajala, da jih ne bo za pogajalsko mizo. Sestali so se že ločeno z Ukrajino, kar je potrdila ukrajinska delegacija. »Prvo srečanje bo potekalo s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Nata in evropske komisije,« je na omrežju telegram sporočil glavni ukrajinski pogajalec, vodja zunanje obveščevalne službe Rustem Umerov. Pred tem je pojasnjeval, da si Ukrajina močno prizadeva, da bi na pogajanjih sodelovali tudi evropski predstavniki. Vendar vseh evropskih predstavnikov na tristranskih pogajanjih med ZDA, Ukrajino in Rusijo vendarle očitno ni.

Kdo zastopa Evropo?

Ti so k pogajalski mizi hoteli zaradi tega, ker naj bi Rusija glavni poudarek novih pogovorov namenila oblikovanju ključnih elementov novega evropskega varnostnega reda za povojno obdobje. Na pogajanjih naj bi po zelo širokih opisih iz ruske delegacije govorili o obrambnih mehanizmih pred grožnjami in krepitvi regionalne stabilnosti.

Predstavniki evropske trojice, ki so sedaj očitno prisotni v pogajalski sobi, so po navedbah Politica Günter Sautter, svetovalec nemškega kanclerja Friedricha Merza za zunanjo in varnostno politiko, Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost Združenega kraljestva, in Emmanuel Bonne, glavni diplomatski svetovalec Emmanuela Macrona. V Abu Dabiju naj bi se prav tako mudili še predstavniki Nata, evropske komisije in urada predsednika evropskega sveta Antonia Coste. Po besedah francoskega zunanjega ministra Jean-Noëla Barrota so na pogovorih med Ukrajino in Rusijo v Abu Dabiju prisotni predstavniki evropskih držav: »Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija bodo dejansko prisotni v pogajalski dvorani.« 

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer namignil, da bi se pogajali o širšem dogovoru za končanje vojne v Ukrajini, ki bi vključevalo tudi novo varnostno arhitekturo v Evropi. Prav zaradi nove ameriške iniciative, do katere prihaja ob hkratnih ameriško-iranskih pogajanjih za vrnitev k memorandumu o spoštovanju premirja, so si evropske države prizadevale v Združenih arabskih emiratih imeti tudi svoje zastopnike. Toda enotnosti, kdo naj govori v evropskem imenu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v Evropi še vedno ni.

Kushnerjeve želje ob začetku srečanja

Med Ukrajino in Rusijo vnovič posredujeta ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, sicer predsednikov zet. Slednji je delegatom povedal, da so nedavni stiki z obema stranema »resnično opredelili in zmanjšali razlike« ter da je Trump odločen doseči mir.

»Resnično nas je prosil, naj vložimo dodatna prizadevanja v iskanje rešitve, ki bodo, upajmo, končala vojno, hkrati pa obema stranema omogočila, da bosta v precej močnejšem položaju za izkoriščanje celotnega potenciala, ki ga lahko dosežeta njuni čudoviti državi,« je dejal Kushner na začetku srečanja.

Ločeno srečanje Evropejcev z ZDA in Ukrajino

Pred tristranskimi pogajanji ZDA, Rusije in Ukrajine je potekalo še tristransko srečanje med ZDA, Ukrajino in evropskimi državami. Kot so sporočili iz urada predsednika evropskega sveta Antonia Coste, so udeleženci na razpravi poudarili, da morajo vsi prihodnji dogovori spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisno odločanje ter zagotoviti verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino. »Skupni cilj je oblikovati praktičen in medsebojno dopolnjujoč se varnostni okvir, ki bo okrepil dolgoročno varnost Ukrajine in vzpostavil zaupanje, potrebno za dosego dogovorjene rešitve,« poudarjajo v uradu Coste.

Kot so še dodali, so razpravljali tudi o vprašanju, kako po koncu vojne v Ukrajini nadgraditi obstoječe evropske varnostne institucije in sporazume. Po navedbah urada Antonia Coste so udeleženci priznali, da sta obravnavanje povojnih varnostnih vprašanj in zmanjševanje tveganja konfliktov bistvenega pomena. Razpravljali so tudi o tem, kako zagotoviti močne mehanizme za obvladovanje tveganj in preprečevanje nevarne eskalacije.