Povod za proteste je načrtovana gradnja razkošnega turističnega letovišča v zaščiteni laguni Narta pri mestu Vlora, enem najpomembnejših življenjskih okolij plamencev in številnih drugih ptic selivk. Projekt razvija skupina mednarodnih vlagateljev, med katerimi je tudi Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Albanska vlada je investiciji podelila status »strateškega« oziroma »posebnega vlagatelja«, kar je sprožilo številne pomisleke glede preglednosti postopkov, piše hrvaški Index.
Občutljiv ekosistem
Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi gradnja lahko resno ogrozila občutljiv ekosistem lagune in življenjski prostor plamencev. Čeprav vlada zatrjuje, da gradbeno dovoljenje še ni izdano in da postopek presoje vplivov na okolje še ni zaključen, so na območju že opazili ograje in gradbeno mehanizacijo, kar je povečalo nezaupanje javnosti.
Lokalni protesti so se razširili na državno raven po objavi videoposnetka, na katerem zasebni varnostniki fizično napadejo protestnika. Posnetek se je hitro razširil po družbenih omrežjih, incident pa je potrdil tudi premier Rama. Dogodek je postal simbol nezadovoljstva z načinom upravljanja države in sprožil vsakodnevne proteste pred sedežem vlade v Tirani. Gibanje je dobilo ime »revolucija plamencev«, plamenci pa so postali njegov prepoznavni simbol.
Na protestih se zbirajo ljudje različnih generacij in družbenih skupin. Mnogi poudarjajo, da jih na ulice niso pripeljali le okoljski razlogi, temveč tudi razmere v šolstvu in zdravstvu, nizke plače, pomanjkanje zaposlitvenih možnosti ter dejstvo, da številni Albanci zaradi boljšega življenja odhajajo v tujino. Pogosto uporabljajo slogan »Albanija ni naprodaj«, s katerim izražajo nasprotovanje razprodaji državnih naravnih bogastev in prevelikemu vplivu velikih investitorjev.
Gospodarski uspeh prikriva težave
Premier Edi Rama in njegova Socialistična stranka sta na oblasti že trinajst let. V tem času je Albanija doživela pomemben gospodarski in infrastrukturni razvoj. Tirana se je spremenila z gradnjo številnih sodobnih stolpnic, država je doživela razcvet turizma, hkrati pa je precej napredovala na poti do članstva v Evropski uniji. Albanija je danes ena najuspešnejših kandidatk za članstvo med državami zahodnega Balkana.
Kljub temu kritiki opozarjajo, da gospodarski uspehi prikrivajo resne težave. Pisatelj in dolgoletni borec za človekove pravice Fatos Lubonja meni, da velik del gradbenega razcveta temelji na interesih oligarhov, organiziranega kriminala in političnih elit. Po njegovem mnenju bi morali pristojni organi raziskati, ali se prek velikih nepremičninskih projektov pere denar in ali so pri investicijah prisotni korupcijski posli.
V zadnjih letih je posebni državni tožilski urad za boj proti korupciji (SPAK) sprožil več odmevnih preiskav proti visokim politikom. Med preiskovanimi so tudi nekateri tesni sodelavci premierja, vključno z nekdanjim podpredsednikom vlade in županom Tirane. Rama vse očitke zavrača in poudarja, da podpira popolnoma neodvisno pravosodje, ki mora preiskovati vse primere ne glede na politično pripadnost.
Rama ne predstavlja sprememb
Dodaten udarec za vlado predstavlja odhod mlade poslanke Majane Koceku iz Socialistične stranke. Kot okoljevarstvena aktivistka je bila ena od novih obrazov vladajoče stranke, zdaj pa trdi, da premier ne predstavlja več sprememb in da je izgubil stik z ljudmi. Po njenem mnenju za bleščečo podobo modernizirane Albanije ostajajo številni nerešeni problemi, ki jih prebivalci vse težje sprejemajo.
Trenutno razmere ostajajo brez jasne rešitve. Protesti se nadaljujejo, vlada pa ne kaže znamenj, da bi odstopila ali vsaj odstopila od načrtovanega projekta. »Revolucija plamencev« je tako prerasla prvotni okoljevarstveni namen in postala simbol širšega nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami, političnim sistemom in prihodnostjo države.