Pogled na zemljevid Britanije z najvišjimi temperaturami v zgodovini, izmerjenimi v torek, ponuja neverjetno vroče številke. Na presušenem Otoku, ki je znan po hladnih deževnih muhastih poletjih, je bilo v velikem delu Anglije, vključno z Londonom, bolj vroče kot v 98 odstotkih sveta. Padali so nočni in dnevni temperaturni rekordi. Bilo je neznosno vroče. Tudi zato, ker so klimatske naprave prej izjema kot pravilo, vsaj v otoških domovih.
Nov rekord: 40,3 stopinje
Dosedanji rekord, 38,7 stopinje Celzija, ki so jih namerili leta 2019 v Cambridgeu, so izenačili v Bensonu, v devetih drugih angleških krajih pa so ga presegli: Wallesbourne (39), Writtle (39,1), Wuburn (39,6), Bramham in Watnall (39,8), Charlwood in Wittering (39,9), Heathrow (40,2) in Coningsby (40,3). Na mnogih cestah se je topil asfalt. Letališče Luton so morali začasno zapreti zaradi topljenja delov pristajalno-vzletne steze. Železniške tirnice so se krivile. Britanija nima ničesar primernega za tako ekstremno vročino, ki ji jo strokovnjaki zdaj napovedujejo vsaka tri leta. Povprečna letna temperatura je 0,9 stopinje višja, kot je bila pred tremi desetletji. Ni malo ljudi, ki tudi zdaj pravijo, da meteorologi in znanstveniki, ki svarijo pred prepočasnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam, pretiravajo, češ, saj je šlo samo za dva dni ekstremne vročine. Morda bi morali pomisliti na najbolj tragične takojšnje posledice ekstremnega vročinskega vala. Trinajst mladih Britancev, med njimi sedem najstnikov, je utonilo, ker so se hoteli ohladiti v jezerih, prekopih in rekah. Najmlajši je imel trinajst let. Šele čez čas bo znano, koliko več predvsem starejših in ranljivih ljudi je umrlo zaradi ekstremne vročine – ko bodo narejene analize, koliko več ljudi je umrlo, kot jih ob »normalnem« vremenu. Napovedi so bile do deset tisoč. Velike ekonomske škode še niso ocenili.
Peklenski požari
Ko so Otočani v torek zvečer izvedeli, da je bila nova rekordna dnevna temperatura 40,3 stopinje, so številni že morali bežati iz gorečih domov v Londonu in več drugih mestih. Londonska gasilska brigada je v prestolnici razglasila »nesrečo velikega obsega«. Največje uničenje je doživel Wenington v vzhodnem Londonu, kjer so bili ognjeni zublji, ki so se najprej pojavili na kompostniku, tako obsežni in visoki, da jih ni moglo nič ustaviti. Od hiše do hiše so se selili z zastrašujočo hitrostjo. Eden od gasilcev je dejal, da je bilo peklensko. Toliko bolj, ker je vroč veter dodatno širil požar. Ko je stotim gasilcem s petnajstimi vozili vendarle uspelo pogasiti požar, je kraj spominjal na vojno območje. Ogenj je uničil 19 domov, dve vrsti vrstnih hiš, še štiri druge domove, 12 hlevov in pet avtov. Londonski župan Sadiq Khan je povedal, da so požari v dvanajstih delih prestolnice uničili 41 domov, pa tudi, da se toliko gasilcev s tako veliko požari ni bojevalo že od druge svetovne vojne, ko so jih sprožala nemška bombardiranja. Tokrat je šlo za divje požare, ki so bili posledica ekstremne vročine, žal pa tudi za požare, ki jih je sprožila človeška neprevidnost in, lahko bi rekli, neumnost: pikniki z žarom na presušeni travi vrtov in parkov, ki je velikokrat hitro zagorela. Londonsko gasilsko brigado je v 24 urah preplavilo 2600 klicev na pomoč.
