Kitajska, ki demokratični Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je v začetku junija tja napotila ladje obalne straže v okviru operacije, ki so jo poimenovali »posebna operacija za urejanje pomorskega prometa«. Poteza je močno razjezila oblasti v Tajpeju, Peking pa jo je utemeljil kot odgovor na napoved Japonske in Filipinov o začetku uradnih pogajanj o njunih pomorskih mejah. V Pekingu so sporočili, da se nameravani pogovori nanašajo tudi na kitajske vode okoli Tajvana, zaradi česar so na območje poslali tako ladje obalne straže kot tudi raziskovalna plovila.
»Z zaskrbljenostjo smo opazili nove kitajske dejavnosti v vodah vzhodno od Tajvana,« so v skupnem sporočilu, objavljenem 24. junija, zapisala de facto veleposlaništva treh držav v Tajpeju. »Ta dejanja ogrožajo regionalno stabilnost, svobodo plovbe in varnost mednarodnega pomorskega prometa. Ponavljamo svoje nasprotovanje vsakršnemu enostranskemu spreminjanju statusa quo, še posebej z grožnjo, uporabo sile ali prisile.« V izjavi so diplomatska predstavništva še dodala, da je temeljnega pomena, da skupnost jamči in spoštuje vse pravice plovbe ter varnost pomorščakov in ladij.
Povečane napetosti in širši kontekst
Medtem ko se kitajsko zunanje ministrstvo na prošnjo za komentar ni takoj odzvalo, je bila ostrejša tiskovna predstavnica kitajskega urada za tajvanske zadeve v Pekingu. Sočasne tajvanske vojaške vaje je označila za »zlonameren namen iskanja neodvisnosti s silo« in dodala, da so takšna dejanja pred mogočno ljudsko armado zaman ter bodo Tajvanu prinesla le uničenje.
Tajvan je namreč med 22. in 26. junijem izvedel petdnevne vojaške vaje, osredotočene na takojšnjo bojno pripravljenost. Vaje so odražale oceno Tajpeja, da se čas za opozorilo pred morebitnim kitajskim napadom krajša, zato so vojaki preizkušali hiter prehod iz mirnodobnega v vojno stanje. Napetosti je dodatno povečala prisotnost najnovejše in najnaprednejše kitajske letalonosilke Fujian, ki je 23. junija prečkala Tajvansko ožino. S tajvanskega obrambnega ministrstva so sporočili, da so njeno plovbo pozorno spremljali.
Diplomatsko ozadje in pravni spori
Velika Britanija, Francija in Nemčija, tako kot večina drugih držav, s Tajvanom nimajo uradnih diplomatskih odnosov, vendar so v preteklosti že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega pritiska. Hkrati se v zadnjih letih krepijo odnosi med Evropsko unijo in Tajvanom, ki ga Bruselj vse bolj prepoznava kot ključnega partnerja v globalnih dobavnih verigah polprevodnikov in podobno mislečega partnerja pri gospodarskih ter varnostnih vprašanjih. Tudi evropski parlament v Bruslju je že večkrat pozval k tesnejšemu sodelovanju.
Dodatno skrb v mednarodni skupnosti povzroča kitajski zakon o obalni straži iz leta 2021. Ta zakon namreč kitajski obalni straži dovoljuje uporabo sile proti tujim plovilom v vodah, ki si jih lasti Kitajska, kar po mnenju kritikov povečuje tveganje incidentov. Analitiki opozarjajo, da je zakonodaja nejasna glede geografskega območja uporabe in pooblastil za uporabo orožja, kar povečuje tveganje nenamernih spopadov.
Kitajska sicer stopnjuje pritisk na otok tudi z drugimi taktikami tako imenovane »sive cone«, ki vključujejo skoraj vsakodnevne vdore vojaških letal in ladij v bližino otoka. S tem poskuša Peking izčrpati tajvansko vojsko in postopoma ustvariti novo normalnost v regiji.