Tako je povedal predsednik Evropske ljudske stranke, Nemec Manfred Weber, v pogovoru za časopis Bild. »Od leta 2035 naprej bo za avtomobilske proizvajalce obvezno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 90 odstotkov namesto za sto odstotkov,« je dejal. Povedal je še, da tudi po letu 2040 ne bo splošne prepovedi vozil z motorji, ki izpuščajo v zrak CO₂. »Prepoved tehnologije motorjev z notranjim izgorevanjem ni več na mizi. Vse motorje, ki jih trenutno proizvajajo v Nemčiji, torej lahko izdelujejo in prodajajo še naprej,« je rekel Weber.
Tudi Slovenija podpira spremembe
Evropska komisija bi morala svoje predloge sprememb predstaviti v sredo, vendar so rok premaknili za šest dni in bo to torej storila prihodnji torek v Strasbourgu. Na vprašanja o tem je tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho dejala, da notranje razprave še potekajo.
Po besedah Webra sodeč pa se je evropska komisija uklonila močnemu pritisku predvsem, a ne samo Nemčije, saj so podobne zahetve prihajale iz Italije, Češke, Poljske, Bolgarije, Slovaške in Madžarske, kjer pravijo, da morda vsaka članica EU sama najti pot do izpolnjevanja okoljskih ciljev, in od evropske komisije zahtevajo »tehnološko nevtralnost«.
Vlada Friedricha Merza trdi, da omejitve škodujejo tako nemškemu gospodarstvu kot evropski konkurenčnosti. Merz je konec novembra poslal pismo predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem se je zavzel, da bi iz prepovedi, ki so jo v EU sprejeli februarja 2023, izvzeli priključne hibride in vozila z visokoučinkovitimi motorji z notranjim zgorevanjem. Nemške zahteve je podprl tudi slovenski premier Robert Golob, ki je bil takrat na obisku v Berlinu. Mnoga slovenska podjetja sodelujejo z nemško avtomobilsko industrijo.
Po nekaterih poročilih naj bi evropska komisija po novem iz prepovedi izvzela priključne hibride in vozila z razširjenim dosegom ob pogoju, da uporabljajo napredna biogoriva ali e-goriva (sintetična goriva). Vozila pa bodo morala biti narejena iz »zelenega« jekla, torej takšnega, ki je narejen po postopku z bistveno nižjimi izpusti ogljikovega dioksida. Jeklarska industrija je namreč globalno odgovorna za znaten del teh izpustov (v EU za pet odstotkov, na globalni ravni za sedem odstotkov). Nekateri neuradni viri navajajo, da bo evropska komisija predlagala, da bi dovolili prodajo takšnih vozil do leta 2040, pa je poročal Bloomberg.
Proizvajalci električnih vozil: Ogrožene so naše investicije
Na drugi strani evropski proizvajalci električnih vozil pozivajo evropsko komisijo, naj vztraja pri popolni prepovedi izpustov ogljikovega dioksida za nove motorje po letu 2035. V odprtem pismu predsednici evropske komisije je aktivistična skupina E-Mobility Europe s podporo podjetij, kot sta Volvo in švedski Polestar, zapisala, da »smo globoko zaskrbljeni nad nedavnimi poskusi, da zmanjšate začrtane cilje«. Kot pravijo, bi sprememba zdaj ogrozila investicije, ki so jih opravili v proizvodnji električnih vozil, ter še povečala zaostanek za Kitajsko, ki v proizvodnji teh vozil vse bolj napreduje in znižuje stroške.
