Hrvaška je v torek v Dubrovniku gostila vrh pobude Tri morja, ki je nastal pred desetimi leti na predlog predsednikov Poljske in Hrvaške ob močni ameriški podpori. Washington ima še vedno velik vpliv v pobudi, ki povezuje trinajst držav od Baltskega do Jadranskega ter Črnega morja, tudi Slovenijo. Ta vpliv je bil viden tudi tokrat, ko je ameriško administracijo na vrhu zastopal minister za energetiko Chris Wright. Tako sta Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ob robu vrha podpisali sporazum o plinovodu, za katerim stoji ameriški kapital, ameriško in hrvaški podjetji pa so podpisala pismo o nameri gradnje podatkovnega centra na Hrvaškem, kar bi bila daleč največja naložba v zgodovini južne sosede in tega dela Evrope nasploh, saj jo ocenjujejo na 50 milijard evrov. Zato so prisotna tudi opozorila, da je na mestu kanček zadržanosti.
Opozorila EU očitno niso zalegla
Hrvaška in BiH oziroma premierja Andrej Plenković in Borjana Krišto, ki prihaja iz stranke HDZ BiH, sta podpisala sporazum o plinovodu Južna povezava, ki bi Bosno in Hercegovino posredno povezal s terminalom za utekočinjeni plin na Krku, s čimer bi lahko država uvažala ta energent tudi iz ZDA. Posel naj bi na Hrvaškem izvedlo podjetje Plinacro, v BiH pa mlado podjetje AAFS Infrastructure and Energy v lasti oseb blizu krogu predsednika Donalda Trumpa. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw. Wright je s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Antejem Šušnjarjem podpisal tudi skupno izjavo o podpori projektu.
Slednji je bil zadnje čase predmet polemik v BiH zaradi očitnega nasprotovanja Evropske unije. V Sarajevo je iz Bruslja priromalo celo pismo z opozorilom, da oblast ogroža približevanje EU, ker da so izvajalca plinovoda izbrali v nasprotju s pravili javnega razpisa. Pred tem je parlament Federacije BiH ob velikih pritiskih ZDA januarja lani sprejel ustrezni zakon za podlago plinovodu, sredi aprila pa po hitrem postopku še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH AAFS. V ponedeljek je 47 nevladnih organizacij z zahodnega Balkana in iz srednje Evrope oblasti BiH pozvalo, naj zavrnejo ameriške pritiske glede plinskega povezovanja s Hrvaško. BiH je sicer zdaj v celoti odvisna od ruskega plina, ki ga pridobiva po plinovodu Turški tok in prek povezave s Srbijo na vzhodu države.
Podatkovni center neverjetnih razsežnosti
Druga velika naložba na Hrvaškem, ki ima na papirju še neprimerljivo večje razsežnosti, pa je zasnova gradnje podatkovnega centra umetne inteligence v kraju Topusko blizu meje s severom BiH. Kot pišejo hrvaški mediji, je vrednost naložbe kar 50 milijard evrov ali sto mostov na Pelješac. To je po navedbah poznavalcev do dvakrat več od največjih tovrstnih centrov, ki se gradijo po svetu. Hrvaško naj bi izbrali med več evropskimi državami, gradnja naj bi se začela prihodnje leto in trajala dve leti.
Projekt se imenuje Pantheon – AI razvojni in podatkovni center Topusko. V svetu narašča potreba za podatkovnimi centri, umetna inteligenca je velik razlog za to, projekt Pantheon pa eden od odgovorov, ki poraja tudi vrsto vprašanj, od virov kapitala do virov energije, ki je potrebna za delovanje takšnega centra, vključno s hlajenjem strežnikov. Poraba tega naj bi dosegala celo 40 odstotkov sedanje porabe vse Hrvaške.
Pismo o nameri so podpisali podjetji Končar in Dalekovodi ter Pantheon Atlas s sedežem v ameriški zvezni državi Delaware. Slednje je bilo glede na javno dostopne podatke ustanovljeno 2. decembra lani. Podatki o direktorjih in lastnikih niso javno znani, prav tako pa se ime podjetja ne pojavlja v zvezi z ničimer drugim kot zgoraj omenjenim projektom. Podjetje tudi še ni vložilo nobenega dokumenta pri ameriški agenciji za nadzor vrednostnih papirjev. Zanimivo je, da sta hrvaški podjetji v obvestilu za javnost zapisali, da podpisano pismo o nameri zanju ni pravno zavezujoče.
