Dvodnevni vrh Nata v turški prestolnici naj bi določil novo prilagoditev smeri zavezništva. V središču pozornosti bo spet ameriški predsednik Donald Trump in od njegovih dejanj je veliki meri odvisno, kako bo potekalo tokratno zasedanje, na katerem naj bi pregledali izpolnjevanje lani sprejetih zavez, danih pod močnim ameriškim pritiskom. Te določajo, da bodo članice Nata obrambne izdatke do leta 2035 povečale na pet odstotkov BDP.
Optimistični Rutte
»Leta 2025 so evropski zavezniki in Kanada povečali svoje naložbe v ključne obrambne potrebe za več kot 139 milijard dolarjev (…) Gradimo prihodnost: močnejšo Evropo v močnejšem Natu, moderniziranem zavezništvu. V sodelovanju z Združenimi državami prevzemajo evropske zaveznice in Kanada večjo odgovornost za obrambo zavezništva,« piše v osnutku sklepne deklaracije vrha. A da vrh ne bo tako harmoničen, kot zvenijo omenjene besede iz osnutka, nakazuje tudi to, da mnoge države članice v Ankaro prihajajo brez konkretnih načrtov, kako bodo po letu 2030 povečevale svoje obrambne izdatke.
Tudi zato je mogoče pričakovati vnovičen poziv ameriškega predsednika, naj pospešijo uresničevanje danih zavez. Trump je zaradi po njegovi oceni prenizkih obrambnih izdatkov pred dnevi že napadel več evropskih članic, med njimi tudi Nemčijo. Kancler Friedrich Merz je kritike zavrnil z nizanjem številk: v štirih letih bodo podvojili obrambni proračun na več kot dvesto milijard evrov. V Berlinu namreč načrtujejo spremembo predpisov in izvzetje obrambnih postavk iz strogih omejitev zadolževanja. Po drugi strani pa številne baltske države in sever Evrope vse bolj hitijo k doseganju petih odstotkov BDP za obrambne namene.
Ali bo dejstvo, da vrh poteka pod gostiteljstvom Trumpovega zaveznika, turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, pomagalo spraviti vrh v ciljno ravnino brez večjih prask, je odprto vprašanje. Precejšna odgovornosti za relativno miren vrh bo tudi pri graditelju konsenza, generalnem sekretarju zavezništva Marku Rutteju. Pred vrhom je dejal, da je zavezništvo od lanskih odločitev v Haagu storilo velik korak naprej, saj evropske članice in Kanada namenjajo za obrambo vedno več sredstev, ki v povprečju dosegajo že štiri odstotke BDP. Samo lani in letos bodo obrambne izdatke povečale za skupaj 258 milijard dolarjev in so tako na dobri poti, da dohitijo obrambne izdatke ZDA. »Za to izenačenje so se ZDA zavzemale 50 ali 60 let. V veliki meri ima zaslugo za to prav ameriški predsednik Trump,« je dejal Rutte. Pristavil je še, da od članic Nata na tem vrhu pričakuje jasne načrte, kako nameravajo doseči zastavljeni cilj povečanja obrambnih izdatkov do leta 2035. »Če bo treba še koga prepričati, imamo načine, da to storimo,« je pristavil. Zavrnil pa je očitke, da ZDA s svojimi zahtevami glede obrambnih izdatkov delijo Nato.
Nov denar za Ukrajino
Druga pomembna tema vrha bo zavezanost ukrajinski obrambi. Zavezništvo namerava Ukrajini zagotoviti vsaj 70 milijard dolarjev pomoči za obrambo v letošnjem letu, podoben znesek pa tudi za prihodnje leto, vendar tega v sklepih vrha še niso določili.
Ameriški predsednik se bo ob robu zasedanja vnovič sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in razpravljal o tem, kako končati vojno v Ukrajini. Potem ko se je konec tedna uro in pol po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se pričakuje, da bo vsebino pogovora predstavil tudi Zelenskemu in morda spet nakazal pripravljenost za večji angažma v zastalem posredovanju med stranema. Trump je pred odhodom v Turčijo dejal, da pogovori potekajo in je rešitev vojne v Ukrajini »bližje, kot se ljudje zavedajo«.
Da ameriška vojska z ukrajinsko še naprej tesno sodeluje, kaže razkritje Financial Timesa, da ZDA z obveščevalnimi podatki pomagajo Ukrajini pri napadih na rusko energetsko infrastrukturo. Od začetka letošnjega leta so ruske rafinerije napadli najmanj 194-krat. To je enajstkrat več kot lani. Zaradi uspešnih ukrajinskih napadov je morala več kot polovica ruskih regij uvesti omejitve pri prodaji goriva. Kako uspešni so Ukrajinci s svojo dronsko tehnologijo, ki jo nameravajo izvažati arabskim državam in Evropejcem, kaže tudi ponedeljkov napad na največjo rusko rafinerijo Omsk v zahodni Sibiriji, ki je od ukrajinskega ozemlja oddaljena 2500 kilometrov.
Čeprav je bil v minulih dneh Trump navdušen nad uspehi Ukrajine, v ameriški administraciji še naprej obstaja prepričanje, da je položaj na fronti relativno statičen in da je treba vojno čim prej končati. Iz Kijeva ta čas sicer bijejo plat zvona zaradi izpraznjenih zalog protizračne obrambe, zaradi česar v ponedeljek niso prestregli nobene izstreljene ruske balistične rakete. Okrepljena protizračna obramba bo tako tudi ena izmed tem razprave o Ukrajini na vrhu Nata.
Grenlandija ni pozabljena
Nov vroč vrh pa se utegne zgoditi zaradi razhajanj čezatlantskih stališč o Grenlandiji. Evropski del zavezništva je še vedno močno nezaupljiv do Trumpa zaradi njegovih ne povsem opuščenih načrtov, da bi s silo zasedel to samoupravno dansko območje. Pred začetkom vrha so iz ameriške administracije spet prihajala sporočila, da v Washingtonu kot edini način za večjo varnost in nadzor nad plovnimi potmi ob Grenlandiji vidijo pridobitev tega največjega otoka na svetu. Kljub vsem razhajanjem pa naj bi zavezništvo v sklepni deklaraciji potrdilo trdno zavezanost skupni obrambi v skladu s 5. členom washingtonske pogodbe, ki pomeni, da je napad na enega napad na vse.