Politična krajina v ZDA se je v zadnjih desetletjih močno spremenila. Spremembe ne zajemajo le nestrinjanja o političnih vprašanjih, temveč tudi pojav, imenovan afektivna polarizacija – naraščajoči občutek sovražnosti in nezaupanja do članov nasprotne politične stranke, piše PsyPost.
Amie M. Gordon in Annika From z Univerze v Michiganu ter Maria Luciani z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju so raziskovale, v kolikšni meri se ta družbena napetost preliva v romantične vezi. Preučevale so, kako pogosto ljudje sploh vstopajo v politično mešana razmerja, kako stabilna so ta razmerja in kateri dejavniki omilijo ali okrepijo vpliv političnih razlik.
Politično mešani pari so precej redki
Raziskovalke poročajo, da je približno 23 odstotkov parov navedlo politično različnost, a ko se osredotočimo na najbolj izrazito in medijsko izpostavljeno delitev med demokrati in republikanci, teh parov ostane manj kot 8 odstotkov. To kaže, da ljudje močno težijo k politični podobnosti, pogosto že na ravni izbiranja potencialnih partnerjev.
Demografski dejavniki ali osebnostne razlike, na primer odprtost ali vestnost, se niso izkazali kot pomembni napovedniki tega, ali bo par politično mešan. Izjema so bili posamezniki, ki so poročali, da pri partnerju manj poudarjajo skupne vrednote. Ti so pogosteje vstopali v politično različna razmerja.
Kako politične razlike vplivajo na razmerje?
Zaznane razlike – torej partnerjeva subjektivna ocena, kako drugačna so partnerjeva politična stališča – so bile dosledno povezane z nižjo kakovostjo razmerja. Ljudje so poročali o nekoliko nižjem zadovoljstvu, manjši čustveni bližini in pogostejših konfliktih.
Zanimivo pa je, da je imela dejanska strankarska pripadnost (demokrat-republikanec) precej manjši učinek kot zaznana različnost. To pomeni, da ima subjektivno doživljanje razlik večjo težo kot objektivne razlike.
Pokazalo se je, da so resnične ideološke razlike na lestvici »liberalno-konservativno« nekoliko znižale vsakodnevno kakovost razmerja. Vendar je bil učinek majhen, politična neujemanja so razložila le majhen delež dnevnih nihanj v razpoloženju in občutku povezanosti.
Dejavniki, ki blažijo negativni vpliv
Razmerja, v katerih sta partnerja pogosto izražala hvaležnost, razumevanje in spoštovanje, so bila odpornejša proti političnim razlikam. To pomeni, da lahko pozitivne komunikacijske navade močno preglasijo ideološka nesoglasja.
Politični stres – občutek preobremenjenosti zaradi političnih dogodkov – pa je imel pomembno vlogo. Politično različni pari so poročali o nižjem zadovoljstvu le takrat, ko je bil politični stres visok. Če je bil nizek, so bile razlike skoraj neopazne.
Skupno se je izkazalo, da se partnerji le redko aktivno izogibajo izražanju političnih mnenj, in tudi ta faktor ni bistveno vplival na kakovost razmerja.
Krepitev družbenega razkola
Raziskovalke poudarjajo, da politična škoda ne nastaja samo v politiki, temveč tudi v naših odnosih. Ko ljudje izberejo partnerje z enakimi političnimi stališči in ko se politično različna razmerja izogibajo poglobljenemu pogovoru, se krepi širši družbeni razkol.
Ker so učinki političnih razlik razmeroma majhni, avtorice opozarjajo, da naj se raziskava ne razume kot napoved propada politično mešanih zvez. Prej kot to kaže, da politična neujemanja postanejo problem šele, ko se združijo z drugimi stresorji, predvsem z visoko politično napetostjo v družbi.
Ugotovitve so bile objavljene v Journal of Personality and Social Psychology: Interpersonal Relations and Group Processes.
