Peru, kjer bo ostal šest dni, je po Urugvaju in Argentini zadnja država, v katero je papež Leon XIV. prispel na svojem 12-dnevnem apostolskem potovanju po Južni Ameriki. Pričakalo ga je okoli tri milijone Perujcev. Pred predsednico Keiko Fujimori je dejal, da se je vrnil v domovino. V Peruju je namreč v letih 1985–1999 kot župnik opravljal pastoralno dejavnost in predaval bogoslovcem. Leta 2015, ko je postal škof velikega obalnega mesta Chiclayo (kjer ga zdaj tudi zelo nestrpno pričakujejo), je dobil državljanstvo te andske države, ki ima 35 milijonov prebivalcev.
V Limi je z balkona pozdravil svoje »rojake« v španščini. Sicer govori tudi jezik kečua, ki ga govorijo Inki, katerih kraljestvo je do prihoda Špancev v 16. stoletju obsegalo predvsem ozemlje današnjega Peruja. Pomemben del obiska bo srečanje s predstavniki Indijancev iz Amazonije.
Podpora sindikatom
Pred tem je bilo v Argentini v ponedeljek na papeževi maši v Buenos Airesu 2,7 milijona ljudi. Menda lahko toliko Argentincev zbere samo nogometaš Lionel Messi. V Argentini, ki jo je politično razklal predsednik Javier Milei z neusmiljenim zategovanjem pasu, je papež poudaril, da mora biti gospodarstvo v službi človeka in ne obratno. Podprl je sindikate v njihovem boju za večjo socialno pravičnost in dostojanstvo delavcev. Dejal je tudi, da morajo sindikati vključiti v svoje aktivnosti prekarce. Ne gre pozabiti, da si je Robert Prevost dal papeško ime Leon XIV. tudi zato, ker se je Leon XIII., ki je papeževal v letih 1878–1903, odzval na težak položaj delavstva, s čimer je spodbudil tudi nastanek krščanskih socialistov, ki jih je pri nas vodil Janez Evangelist Krek.
Mileia, ki socialne izdatke označuje za krajo, pa je – ne da bi ga imenoval – pozval, naj postane bolj zmeren in bolj pripravljen na dialog s tistimi, ki mislijo drugače, ter naj upošteva meje svoje oblasti. Leon XIV. je nasprotovanje argentinskemu predsedniku, ki o krvavi vojaški diktaturi v letih 1976–1983 govori kot o vojni proti levičarskim gverilcem, pokazal tudi na tak način, da se je srečal z 20 ljudmi, katerih bližnji sorodniki so bili v tem mračnem obdobju Argentine ubiti ali so izginili.
Velik padec števila katoličanov
Milei je ves čas nasmejan poslušal papeža in igral vlogo modrega državnika. Celo zajokal je, ko se je na letališču poslovil od njega. Sicer je leta 2023 polovica katoličanov v Argentini v drugem krogu predsedniških volitev glasovala za Mileia (v prvem četrtina), za katerega bi bil torej konflikt s papežem poguben. Danes se sicer le še okoli 57 odstotkov Argentincev opredeljuje za katoličane, leta 1990 se jih je 88 odstotkov. Podoben padec deleža katoličanov je v vsej Latinski Ameriki.
Vsekakor lahko govorimo o precej jasnem papeževem mešanju vere in politike, kar pa bi lahko povečalo njegovo priljubljenost med množicami in ustavilo padanje vpliva Katoliške cerkve. Čeprav je papež proti splavu in evtanaziji, levica pa je v veliki meri ateistična ali vsaj agnostična, se zdi, da sta Cerkev Leona XIV. in latinskoameriška levica zaveznika pri odnosu do zločinov vojaške diktature in še bolj pri socialnih vprašanjih, ki so kot že pri Frančišku tudi v ospredju pontifikata sedanjega papeža pri poudarjanju dostojanstva vsakega posameznika. Na tak način se Katoliška cerkev bori tudi proti širjenju evangeličanskega gibanja v Latinski Ameriki, katerega večina pastorjev poziva vernike, naj volijo skrajno desnico. V Braziliji so tako na troje zadnjih predsedniških volitvah podpirali Jaira in Flavia Bolsonara.