»Člane odbora pozivamo, naj sprejmejo resne ukrepe, s katerimi bi izraelskega okupatorja prisilili, da preneha s kršitvami v Gazi, saj se genocidna vojna proti enklavi še vedno nadaljuje,« je pred prvim zasedanjem odbora ta teden v Washingtonu povedal tiskovni predstavnik Hamasa Hazem Kasem.
Odbor za mir kot organ za reševanje kriz
Odbor za mir je bil s podpisom ustanovne listine uradno ustanovljen 22. januarja ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu. Sprva je bil v okviru Trumpovega mirovnega načrta za Gazo zasnovan kot organ za upravljanje palestinske enklave po vojni, nastal pa je kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz.
Trump je vabilo za članstvo v odboru poslal voditeljem več kot 50 držav, tudi Slovenije. Po navedbah tujih tiskovnih agencij jih je sodelovanje potrdilo med 25 in 30, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan.
Odbor ob predsedniku Trumpu sestavljajo voditelji držav in vlad, poleg tega sta del Odbora za mir še dva organa: izvršni odbor, ki naj bi se osredotočal na diplomacijo in investicije, ter izvršni odbor za Gazo, ki naj bi nadzoroval upravljanje palestinske enklave.