V sredo je več tisoč italijanskih šol prejelo grožnje, poslane z elektronskega naslova, ki naj bi domnevno izviral iz Tajvana. Po poročanju italijanskih medijev naj bi bila današnja sporočila z grožnjami poslana z elektronskega naslova s Filipinov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi tokrat je sporočilo vsebovalo grožnjo premierki Giorgia Meloni, češ da je bila bomba nameščena tudi v palači Chigi, kjer je njen urad. V sredinem grozilnem sporočilu je pošiljatelj zapisal, da je bila bomba podtaknjena v motor premierkinega avtomobila.
Predstavniki italijanskih oblasti so sicer že v sredo javnost mirili, da gre za lažne grožnje. Podpisane naj bi bile z imenom domnevnega vodje samooklicane proruske mizogine skupine.
Meloni je v sredo po pogovoru z vodji varnostnih in obveščevalnih služb dejala, da je bil namen teh sporočil ustrahovanje. Po njenih besedah policisti v šolah niso našli ničesar.
Oblasti pa so v današnjem sporočilu za javnost navedle, da "brez konkretnih dokazov, ki bi nakazovali na dejansko nevarnost, razen prejema množičnega elektronskega sporočila, stavb ne gre evakuirati".
V Italiji pa tudi drugje po Evropi se krepi zaskrbljenost, ali so nizi lažnih bombnih groženj ter kibernetskih napadov na hladilne sisteme v trgovinah del hibridnega vojskovanja.
Macron: Odgovornosti za grožnje z bombami še ne moremo pripisati tujim silam
Macron je danes izrazil zaskrbljenost zaradi vala bombnih groženj, ki pretresajo Evropo. "Trenutno nimamo zadostnih podatkov, da bi lahko ugotovili, kdo je za tem," je Macron povedal novinarjem na srečanju evropskih voditeljev v Dublinu. "Ne moremo reči, ali za temi klici stojijo tuje sile," je dodal.
V Italiji je v sredo več tisoč šol prejelo grožnje z bombami, grožnje so se nadaljevale tudi danes. V zadnjem času pa je grožnje z bombami prejelo tudi več letal po celi Evropi, zaradi česar so morala prisilno pristati ali pa je prišlo do zamud.
V Evropi se krepi zaskrbljenost, ali so nizi lažnih bombnih groženj ter kibernetskih napadov na hladilne sisteme v trgovinah del hibridnega vojskovanja.
V ponedeljek je sicer francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot za kibernetske napade na hladilne naprave v trgovinah v Franciji okrivil iransko revolucionarno gardo (IRGC). Napovedal je uvedbo sankcij na evropski ravni proti vsem odgovornim. Iran je očitke zavrnil.
Danes so Iran kot najverjetnejšega krivca za napade na hladilnike označili tudi v Belgiji. "Tudi v Belgiji varnostne službe poročajo o znakih morebitnih povezav z znanimi iranskimi akterji," je danes za belgijsko tiskovno agencijo Belga dejal notranji minister Bernard Quintin. Dodal je, da tožilstvo preiskuje te sledi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.