Po več dneh nasprotujočih si informacij je Vatikan prvič jasno odgovoril na vprašanje, ali je bil nekdanji slovenski jezuit Marko Ivan Rupnik oproščen obtožb spolnih, psihičnih in duhovnih zlorab redovnic. Ni bil, odgovarjajo iz Vatikana, saj sodniki o primeru sploh še niso odločili. »Novice o kakršni koli odločitvi sodnikov, ki obravnavajo primer Marka Ivana Rupnika, so popolnoma neutemeljene,« so za Dnevnik sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža. Kanonski kazenski postopek se nadaljuje, sodni senat pa še pregleduje dokumentacijo.
Sodniki še pregledujejo dokumentacijo
V Vatikanu so pojasnili, da je postopek še v fazi pregledovanja gradiva. Petčlanski senat proučuje dokumentacijo vpletenih škofij, jezuitov in drugih udeležencev ter informacije, objavljene v medijih. Kdaj bi lahko sprejel odločitev, niso navedli. Do takrat podrobnosti ne bodo razkrivali, saj želijo zaščititi sodni postopek in vse vpletene. Po njihovi oceni so jih že govorice o Rupnikovi oprostitvi dodatno prizadele.
Ob tem so poudarili, da gre za cerkveni, ne državni kazenski postopek. Vatikanski sodniki lahko presodijo, ali je Rupnik kriv po kanonskem pravu, in mu izrečejo cerkveno kazen. O morebitni kazenski odgovornosti pa lahko odločajo le pristojni organi držav, v katerih naj bi bila očitana dejanja storjena. Tudi o njihovem zastaranju odloča zakonodaja posamezne države, ne Vatikan.
Domnevne žrtve še niso bile zaslišane
Uradno pojasnilo vsaj za zdaj odpravlja dvom o oprostitvi, ne odgovarja pa na vprašanja odvetnice Laure Sgrò. Slednja zastopa pet redovnic, ki so Rupnika obtožile zlorab, vendar po njenih besedah ne ona ne njene stranke o postopku niso prejele nobenega uradnega obvestila. Prav tako še niso bile povabljene k pričanju. Sgròjeva je zato pisala prefektu dikasterija za nauk vere kardinalu Víctorju Manuelu Fernándezu. Vprašala ga je, v kateri fazi je postopek, kdo so sodniki, zakaj njene stranke niso bile zaslišane in kaj se je zgodilo z njihovimi zahtevami za priznanje položaja oškodovank. Za informacije naj bi že večkrat prosila Fernándeza in vodjo disciplinskega oddelka dikasterija Johna Kennedyja, vendar odgovora ni dobila. Takšno ravnanje je označila za »novo obliko nasilja« nad ženskami, katerih »rane ostajajo odprte«. »Cerkev, tako kot žrtve, potrebuje preglednost, pravičnost in resnico,« je zapisala.
Rupnika so leta 2021 javno obtožile nekdanje članice skupnosti Loyola, v kateri je v devetdesetih letih deloval tudi v Ljubljani. Duhovnih, psihičnih in spolnih zlorab naj bi ga obtožilo od 20 do 30 redovnic. Jezuitski red ga je junija 2023 izključil zaradi nespoštovanja navodil in omejitev predstojnikov, vendar je ostal duhovnik.
Pot do sedanjega sojenja je odprl papež Frančišek, ki je oktobra 2023 odpravil zastaranje kanonskih kaznivih dejanj. Dikasterij za nauk vere je dve leti pozneje imenoval pet zunanjih sodnikov, ki niso povezani z njim ali rimsko kurijo. Papež Leon XIV. je novembra lani potrdil, da se je postopek začel, in izrazil upanje, da bo prinesel »jasnost in pravico«. Najnovejši odgovor Vatikana tako razjasnjuje le eno: Rupnik ni bil oproščen. Kdaj bo postopek končan in kakšno vlogo bodo v njem dobile redovnice, ki so ga obtožile zlorab, še vedno ni znano. Rupnik vse očitke zanika.