Zborovanje je potekalo pod geslom »Ne boste nas zadušili«, udeleženci pa so obudili tudi Kristianovo športno načelo: »Če lahko, moraš – za tiste, ki ne morejo.« Osrednji simbol dogodka so bile blazne, ki so jih udeleženci prinesli s seboj. Kristianova družina je ob tem poudarila, da bi morala biti blazina namenjena zaščiti človeka, ne pa prekrivanju njegove glave.

Družina je v njegov spomin vzpostavila tudi spletno stran, na kateri je predstavila svoje zahteve in javnost povabila k odgovoru na vprašanje »Kaj vas duši?«. Zbrali so 1256 odgovorov, ki so jih na simboličen način shranili v prevleko za vzglavnik. »Eno sporočilo je šepet, več kot tisoč sporočil pa je glas, ki ga je treba slišati,« so poudarili organizatorji shoda.

Zbrani so zahtevali, da pristojni prisluhnejo tako družini kot širši javnosti ter celovito razjasnijo okoliščine Periševe smrti. Njihov cilj je tudi preprečiti, da bi se podobna tragedija še kdaj ponovila.

Na shodu je spregovorila tudi Kristianova najmlajša sestra Mihaela. Povedala je, da je bila vse življenje ponosna na svojega starejšega brata, ki naj bi ji bil zgled in opora. »Pravijo, da so starejši bratje tu zato, da nas varujejo, nam kažejo pot in nas naučijo česa o življenju. Toda nihče nas nikoli ne pripravi na to, da se bomo nekega dne morali naučiti živeti brez njih,« je dejala.

Ob tem je poudarila, da je za družino še posebej boleče, ker namesto ustvarjanja novih skupnih spominov zdaj iščejo način, kako živeti brez njega.

Foto: Pixsell

Na tisoče ljudi se je danes v Zagrebu poklonilo Kristianu Perišu. Foto: Pixsell

Družina zahteva razširitev preiskave in spremembe zakonodaje

Zbrane je nagovoril tudi odvetnik družine Periš Leon Zrnić, ki je opozoril, da razprava o primeru ne bi smela postati politično vprašanje. Po njegovih besedah mora biti v ospredju ugotavljanje odgovornosti vseh, ki so bili vključeni v obravnavo Kristiana, pa niso ustrezno ukrepali.

Kot je po poročanju HRT poudaril Zrnić, je treba preveriti tudi ravnanje oseb, ki bi morale izvesti predpisane postopke, a tega niso storile, ter tistih, ki naj bi dogodek prikrivali in družini posredovali napačne informacije o dogajanju.

Družina med drugim zahteva, da se preiskava razširi na vse zaposlene, ki so bili s Kristianom v stiku na psihiatrični kliniki Sveti Ivan. Zavzema se tudi za spremembo zakonodaje in uvedbo obveznega videonadzora v vseh zdravstvenih ustanovah. Ena od zahtev je še preimenovanje klinike v Psihiatrično kliniko Kristian Josip Periš, je za HRT pojasnil odvetnik.

Foto: Pixsell

Foto: Pixsell

Preiskava zaradi suma nasilne smrti še poteka

Periš je bil na psihiatrično kliniko sprejet po epizodi hudega poslabšanja duševnega zdravja. Umrl je 21. oktobra med hospitalizacijo, pri čemer se je pojavilo več sumov o neustreznem ravnanju zdravstvenega osebja in uporabi čezmerne sile.

Preiskava je privedla do več aretacij. Zaradi suma nasilne smrti so 8. novembra pridržali štiri zdravstvene tehnike, 16. novembra pa so policisti prijeli še štiri osebe. Po neuradnih informacijah naj bi bili med njimi zdravnica, dve medicinski sestri in zdravstveni tehnik.

Zdravstvena inšpekcija je po smrti pacienta ugotovila nepravilnosti pri izvajanju in beleženju postopkov fizičnega omejevanja. Hrvaški mediji so poročali o posebej pretresljivih navedbah, da naj bi zdravstveni tehniki Perišu, ki je bil delno privezan, več kot osem minut pritiskali blazino na glavo. Ob tem naj bi ga s koleni pritiskali ob posteljo in ga večkrat udarili v prsni koš. 

Vprašanja so se pojavila tudi glede odziva vodstva klinike. Posnetke videonadzornih kamer naj bi pregledali šele dva tedna po njegovi smrti, policijo pa o ugotovljenih nepravilnostih obvestili 5. novembra. Direktorica klinike Majda Grah je pozneje odstopila. Po poročanju hrvaških medijev naj bi pojasnila, da ni vedela, da mora o takšnem dogodku obvestiti tudi ministrstvo za zdravje.

Foto: Pixsell

Foto: Pixsell

Medicinska sestra: ljudje si ne bodo več upali poiskati pomoč

Večernega spominskega  shoda za Kristiana se je udeležila tudi medicinska sestra, ki je sicer javno zdravstvo zapustila in zdaj dela v zasebnem zdravstvu. Za hrvaški portal Index je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko tragični dogodek pri ljudeh, ki potrebujejo psihiatrično pomoč, vzbudil dodaten strah pred iskanjem zdravniške oskrbe.

Kot je povedala, jo je Periševa smrt globoko pretresla, še posebej zato, ker se je zgodila v ustanovi, kamor se ljudje zatečejo prav takrat, ko so najbolj ranljivi in najbolj potrebujejo pomoč. Po končanem pripravništvu se je odločila za odhod iz javnega zdravstva, saj je tam po njenih izkušnjah premalo empatije.

Paula danes dela z nosečnicami in starejšimi ženskami, ki prihajajo na ginekološke preglede. Gre za skupini pacientk, ki potrebujeta posebno občutljiv in spoštljiv pristop.

Kot je pojasnila, ji pacientke pogosto pripovedujejo, da se za zasebne zdravstvene storitve odločajo, ker v javnih bolnišnicah ne morejo pravočasno dobiti terminov. Opozarjajo tudi na neprimeren odnos zdravstvenega osebja in pomanjkljivo pojasnjevanje zdravstvenih težav ter postopkov zdravljenja. Takšne izkušnje naj bi imele celo ženske, ki se zdravijo zaradi raka. 

Priporočamo