V četrtek so že tretji dan zapored v Tirani in drugih albanskih mestih potekali nasilni protesti več deset tisoč študentov, ki zahtevajo odstop premierja Edija Rame, več finančne podpore, izboljšanje razmer na fakultetah in znižanje visokih šolnin. Gre za največjo preizkušnjo za Ramo po letu 2013, odkar vodi Albanijo.
Študenti, ki podobno kot v Srbiji nimajo zaupanja v opozicijske politike, so v sredo v policiste metali tlakovce in molotovke, zažigali smeti, na glavni cesti v Tirani pa postavili barikade poleg ministrstva za šolstvo, kjer so, kot še v nekaterih drugih vladnih stavbah, v županovem uradu in v dveh bankah zanetili požar. Znesli so se tudi nad trgovinami in lokali. Policijski specialci pa so uporabili vodne topove in solzivec. Po navedbah policije, ki jo sicer študenti obtožujejo sodelovanja z organiziranim kriminalom, so v sredo aretirali 65 oseb. Zdravstveno ministrstvo pa je sporočilo, da je 89 ljudi potrebovalo medicinsko pomoč, od tega 61 policistov.
Premier Rama: To ni način
Premier Rama je v četrtek zavrnil zahtevo študentov, da odstopi. »Glede pozivov, naj odstopim, moram reči, da se vlade menjajo z demokratičnimi volitvami, ki smo jih imeli lani,« je Rama pisno sporočil novinarski agenciji Reuters. »Moja odgovornost je, da poslušam in rešujem legitimne zahteve ter da omogočim napredek Albanije. Če bi delal kaj drugega, bi izdal Albance, ki so mi dali mandat, da končam pogajanja o članstvu v Evropski uniji. (…) Morda nekateri nočejo, da bi Albaniji uspelo priti v EU. A ne bom dovolil, da bi ji onemogočili evropsko prihodnost,« je zapisal.
Sicer je Albanija po napredku v pogajanjih na drugem mestu, takoj za Črno goro, v čakalni vrsti za vstop v EU. Rama upa, da se bo to zgodilo leta 2028, kar je težko verjetno. Njegova Socialistična stranka, ki ima od lanskih volitev 83 od 140 poslancev, je sicer precej proevropska. Na sredino ali celo na desno pa jo je pomaknil, ker spodbuja privatizacijo in ker so novi zakoni pogosto v korist tajkunom.
Rama je Reutersu še sporočil, da se je pripravljen pogovarjati o znižanju stroškov šolanja. »A napadanje javnih institucij, uničevanje javne lastnine in ogrožanje javne varnosti nimajo ničesar skupnega z legitimnimi zahtevami študentov,« je dodal.
Po poteh gibanja Flamingo
Sedanji nasilni študentski protesti so izbruhnili, medtem ko se nadaljuje tudi gibanje Flamingo. To se je porodilo maja kot upor proti gradnji luksuznih hotelov na obali na zaščitenem naravnem območju. Gre za projekt Ivanke, hčerke ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in njenega soproga Jareda Kushnerja. Jezo med Albanci je projekt izzval zaradi nepreglednosti in suma korupcije. Ker bi takšna gradnja hotelov škodovala habitatu že tako ogroženih ptic rožnatih flamingov (plamencev), je množično protestno gibanje dobilo ime »revolucija Flamingo«. Ta boj proti uničevanju narave so zdaj podprli tudi študenti. Sicer je vlada morala junija zamrzniti Kushnerjev projekt.
Gibanje Flamingo pa nasprotuje tudi zakonom, ki jih je Rama sprejel v korist tajkunov in v škodo večine Albancev, ter korupciji, v katero so med drugim vpleteni oba podpredsednika vlade, zdaj že aretirani župan Tirane in šef tajne službe, ki je v hišnem priporu. Vsi štirje so iz Ramove Socialistične stranke.
Za velik del Albancev je nesprejemljivo, da je hotel Rama dati Američanu Kushnerju tako rekoč najlepši del Albanije. Italijanski premierki je že prej dal ozemlje za gradnjo dveh taborišč za prosilce za azil. Albanci so sploh zelo občutljivi za vmešavanje tujcev, ker je bila njihova država od nastanka leta 1912 vedno podrejeni kaki tuji sili. Po prvi svetovni vojni Italiji, ki jo je zatem zasedla še aprila 1939, ko je vodenje začasne marionetne vlade prevzel Xhafer Bej Ypi, ki je tedaj dejal, da Albanci niso sposobni vladati sami sebi. Po drugi svetovni vojni se je Albanija Enverja Hodže najprej podredila Moskvi, nekako od leta 1960 pa Pekingu. Sedanji premier Rama – ki ga obtožujejo tudi podpiranja organiziranega kriminala in tihotapljenja mamil – pa po ocenah protestnikov daleč preveč popušča ZDA.
