Največja rast je bila zabeležena med priseljenci iz držav, ki niso v EU, katerih stopnja zaposlenosti se je lani od leta 2017 povečala za 6,6 odstotne točke, in sicer z 59,4 na 66 odstotkov.
Stopnja zaposlenosti med priseljenci iz EU se je prav tako povišala, in sicer z 71,1 na 74,8 odstotka, so sporočili z inštituta za ekonomijo in prihodnost dela Rockwool Foundation Berlin.
"Delež priseljencev med zaposlenimi se že vrsto let povečuje, številke pa se približujejo tistim za avtohtono prebivalstvo," je izsledke raziskave komentiral namestnik direktorja centra za raziskave in analizo migracij na inštitutu Tommaso Frattini.
Kljub temu pa po Frattinijevi oceni ostaja znaten potencial na trgu dela neizkoriščen, zlasti med priseljenkami iz držav zunaj EU in visoko izobraženimi priseljenci.
Na inštitutu ob tem sicer zaznavajo bistvene razlike med območji izvora priseljencev in gostiteljskimi državami. V večjem delu Evrope imajo priseljenci, rojeni v drugih državah članicah EU, stopnje zaposlenosti, ki so podobne ali celo višje od stopenj zaposlenosti domačega prebivalstva.
Med priseljenci iz držav zunaj EU pa se rezultati med državami precej bolj razlikujejo. Stopnje zaposlenosti te skupine so še posebej visoke v državah, kot so Malta (83,7 odstotka), Češka (77,3 odstotka) in Irska (76,1 odstotka), najnižje pa v Belgiji (58,5 odstotka) in na Finskem (58,6 odstotka).
V Nemčiji in Avstriji znaša stopnja zaposlenosti priseljencev iz držav zunaj EU 66,1 oz. 65,4 odstotka, medtem ko je stopnja zaposlenosti med domačim prebivalstvom 79,6 oz. 76,1 odstotka ter med priseljenci iz EU 78,6 oz. 76 odstotkov.
V Italiji znaša stopnja zaposlenosti priseljencev iz držav zunaj EU 64,2 odstotka, kar je več kot pri domačem prebivalstvu (62,1 odstotka), a manj kot pri priseljencih iz EU (67,5 odstotka).
V Sloveniji je bila stopnja zaposlenosti priseljencev iz držav zunaj EU lani pri 73 odstotkih in s tem malenkost višja od zaposlenosti domačega prebivalstva (72,8 odstotka). Stopnja zaposlenosti priseljencev iz drugih držav EU pa je bila pri 75,5 odstotka, je razvidno iz poročila berlinskega inštituta.
Na inštitutu na podlagi raziskave ugotavljajo, da Evropa razpolaga z znatnim neizkoriščenim potencialom na trgu dela. Izkoriščanje tega potenciala – zlasti med priseljenkami iz držav zunaj EU in visoko izobraženimi priseljenci – bi lahko pripomoglo k reševanju pomanjkanja delovne sile, s katerim se soočajo številna gospodarstva EU, hkrati pa bi izboljšalo gospodarsko vključevanje in omogočilo učinkovitejšo izrabo znanj in kvalifikacij priseljencev, so še zapisali v sporočilu za javnost.