Rezervoar se razprostira na skoraj 30.000 hektarjih, kar je površina, primerljiva z Gardskim jezerom. Čeprav so odkritje javnosti predstavili že julija 2025, je zaradi trenutnih sušnih obdobij in vse večje zasoljenosti območja znova deležno pozornosti.
Podzemno jezero ščitijo več kot deset metrov debele plasti gline in mulja. Te delujejo kot tako imenovana akvitardna plast, ki močno upočasnjuje prodiranje slane vode.
Varna zaloga sladke vode tudi ob podnebnih spremembah
Lorenzo Frison, inženir pri konzorciju za vodno gospodarstvo in melioracijo Adige Euganeo ter vodja projekta SWAMrisk, ki proučuje vplive podnebnih sprememb na obalna območja, je poudaril, da raziskave potrjujejo izjemno odpornost podzemne zaloge proti vdoru slane vode. »Raziskave potrjujejo, da je ta ogromna, globoko ležeča zaloga le malo dovzetna za vdor slane vode in da jo prodiranje morske vode prizadene izjemno počasi,« je dejal.
Zaradi zaščitnih plasti je koncentracija soli v sladki vodi na globini med 28 in 35 metri le en gram na liter. To je ugodna vrednost za uporabo v kmetijstvu. Za primerjavo: v plitvejši podzemni vodi je na globini približno sedem metrov koncentracija soli lahko do 14 gramov na liter, kar je za kmetijske rastline škodljivo.
Pomembna potencialna zaloga za kmetijstvo
Območje okoli Benetk se že več let spopada s sušo, upadanjem vodostajev rek in zasoljevanjem tal. Župan Chioggie Mauro Armelao je bil nad odkritjem navdušen. »Lahko izrazim le veliko zadovoljstvo zaradi odkritja, ki neposredno zadeva našo regijo in bi lahko dolgoročno predstavljalo strateški vir, zlasti za kmetijstvo,« je dejal.
Ali bi bilo mogoče podzemno zalogo sladke vode dejansko uporabiti za blaženje posledic sušnih obdobij, bodo morale pokazati nadaljnje raziskave. Armelao pa v odkritju vidi veliko upanje: »Voda je življenje. In spoznanje, da se pod našimi nogami nahaja tako pomembna zaloga, nam odpira možnosti, za katere doslej nismo verjeli, da so mogoče.«