Na prvi pogled je šlo za pravo bogastvo. Po uradnem menjalnem razmerju ob uvedbi evra, ko je bilo za en evro treba odšteti 1936,27 lire, bi bila vrednost dveh milijard lir približno 1,03 milijona evrov. A Stefano je hitro ugotovil, da mu stari bankovci ne bodo prinesli milijonskega izkupička. Italijanska lira namreč že več kot dve desetletji ni več uradno plačilno sredstvo, rok za njeno zamenjavo v evre pa je že potekel.
Po poročanju italijanskega časnika Il Messaggero je Stefano denar odkril med urejanjem stričeve zapuščine, ko je odprl bančni sef, ki ga je pokojni več let uporabljal. V njem so bili shranjeni številni bankovci v lirah.
S pravniki preučuje svoje možnosti
Lira je kot italijanska valuta nehala obstajati z uvedbo evra. Evrski bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002, nekaj časa pa je bilo še mogoče staro valuto zamenjati. Danes tega pri običajnih bankah ni več mogoče storiti. Za morebitno menjavo je pristojna Banca d'Italia, italijanska centralna banka.
Ta je Stefanovo zahtevo zavrnila, zato je več kot milijon evrov vredna dediščina za zdaj ostala le v obliki starih bankovcev. Stefano pa se ne namerava sprijazniti. Za pomoč se je obrnil na specializirano združenje Associazione Italia, kjer zdaj preučujejo možnosti za pravni postopek. Njegovi zastopniki želijo uporabiti 2935. člen italijanskega civilnega zakonika.
Njihova razlaga je, da desetletni zastaralni rok v takšnem primeru ne bi smel začeti teči že z iztekom splošnega roka za menjavo lir. Po njihovem mnenju bi se moral začeti šele takrat, ko je dedič denar dejansko odkril. Stefano namreč pred odprtjem sefa sploh ni vedel, da bankovci obstajajo, zato pred tem tudi ne bi mogel uveljavljati svojih pravic.
Ali bo sodišče takšno razlago sprejelo, za zdaj ni znano. Poznavalci primera pa opozarjajo, da možnosti za uspeh niso velike.
Stefanov primer sicer ni osamljen. V Italiji se tudi več kot 20 let po uvedbi evra občasno pojavijo ljudje, ki med prenovami ali urejanjem zapuščin naletijo na pozabljene lire.