Vozniki v Rusiji na bencinskih črpalkah čakajo več ur, v nekaterih regijah celo več dni. V iskanju odprtih črpalk ljudje prevozijo velike razdalje, prenočujejo v svojih avtomobilih in čakajo po več ur, celo dni, da pridejo na vrsto.
Med čakajočimi pogosto prihaja do prepirov in celo fizičnih obračunov, zato so v letoviškem mestu Anapa oblasti za vzdrževanje reda angažirale kozake. Iz regij, kot so Krasnodar, Belgorod in celo oddaljeni deli Sibirije, poročajo o zaprtih črpalkah in uvedbi omejitev nakupa, ponekod na samo 20 litrov na vozilo. »To je dobesedno boj za preživetje,« pravi ena od voznic. Za nastale razmere ne krivi le pomanjkanja, temveč tudi preprodajalce, ki odkupujejo bencin in ga nato prodajajo po previsokih cenah. Pojavil se je celo nov posel: prodaja mest v čakalnih vrstah, ki stanejo tudi do 35.000 rubljev (približno 330 evrov).
Sistematično uničevanje ruske naftne industrije
V zadnjih mesecih je Ukrajina okrepila napade z brezpilotnimi letali na ruske naftne rafinerije. Ukrajinske oborožene sile so denimo 6. julija napadle rafinerijo v Omsku, ki je od ukrajinske meje oddaljena približno 2500 kilometrov. S tem je Kijev napadel že deset največjih ruskih naftnih rafinerij, od Leningrajske do Omske oblasti, kar vse bolj zaostruje krizo. Po nekaterih ocenah je zaradi napadov onesposobljenih že vsaj 25 odstotkov ruskih zmogljivosti za predelavo nafte. Vodja največje ruske naftne družbe Rosneft Igor Sečin je škodo v pismu predsedniku Putinu označil za brez primere. Kijev napade utemeljuje z željo, da bi Kremlju onemogočil visoke prihodke od izvoza fosilnih goriv in tako otežil financiranje vojne.
Spremenjene navade in gospodarski pritiski
Zaradi pomanjkanja goriva številni Rusi spreminjajo svoje vsakodnevne navade. Nekateri se organizirajo v skupne prevoze za nakupe ali vožnjo otrok v šolo, drugi pa pogosteje uporabljajo javni prevoz. Kot poroča časnik Kommersant, so taksisti redkeje na voljo in pogosteje odpovedujejo daljše vožnje v večjih mestih, kar je že povzročilo zvišanje cen prevozov. Močno se je povečalo tudi povpraševanje po kolesih, saj jih ljudje vse bolj dojemajo kot alternativo avtomobilu. Junija je prodaja na platformi CDEK.Shopping v primerjavi z majem zrasla za 131 odstotkov. Kriza je povzročila dodaten pritisk na rusko gospodarstvo, ki se že sooča z visoko inflacijo. Zaradi pomanjkanja so oblasti rafinerijam dovolile proizvodnjo ekološko spornejšega goriva z višjo vsebnostjo žvepla, Rusija pa je bila primorana bencin uvažati iz Belorusije in Kazahstana.
Molk Kremlja in kritike iz lastnih vrst
Medtem ko se kriza zaostruje, se pojavljajo poročila o privilegirani obravnavi. Ruski spletni medij 7x7 poroča, da so novinarji v najmanj štirih regijah odkrili primere, kjer so bencin prodajali le osebam z uradnimi izkaznicami. Takšna poročila na družbenih omrežjih sprožajo burne razprave, kjer uporabniki oblastem očitajo olepševanje razmer.
Predsednik Vladimir Putin je priznal, da napadi na energetske objekte povzročajo težave, a je vztrajal, da razmere niso kritične. Kljub temu poslanka v dumi Nina Ostanina kritizira molk vlade, medtem ko je skoraj tretjina rafinerij v državi zunaj obratovanja. »Zakaj kmetijski minister in podpredsednik vlade, pristojen za to področje, molčita pred žetvijo? Država bi lahko ostala brez žita, kar bi bilo ob mednarodnih sankcijah enako smrtni obsodbi,« je Nina Ostanina zapisala na svojem kanalu na telegramu.
Regionalne oblasti krivdo za paniko med prebivalstvom prelagajo na preprodajalce. Guverner Krasnodarskega okraja Venjamin Kondratjev ter guvernerja Irkutske in Pskovske oblasti Igor Kobzev in Mihail Vedernikov obtožujejo trgovce, da z ustvarjanjem zalog namerno povzročajo preplah. »Ljudje se bojijo, da se ne bodo mogli več normalno premikati, hoditi v službo in skrbeti za otroke. Kmetje pa skrbijo zaradi morebitnih izpadov strojev in s tem izpada pridelka. To žene povpraševanje v višave,« je pojasnil Vedernikov.
Vendar pa tega razpoloženja ni mogoče razlagati kot znak morebitnega bližnjega konca vojne. Raziskava centra Levada, objavljena junija, kaže, da podpora vojni celo narašča. Trenutno vojaško posredovanje podpira 30 odstotkov vprašanih, kar je šest odstotnih točk več kot marca 2026. Hkrati pa večina oziroma 60 odstotkov vprašanih meni, da bi morala Rusija začeti mirovna pogajanja. Ta vrednost se je od februarja 2025 znižala za sedem odstotnih točk.